Ob izrezovanju buč, prižiganju sveč in čarovniškem potepu po tropskem rastlinjaku so obiskovalci spoznavali tudi staro slovensko šego.
Ljubljanski Botanični vrt je v sredo, 28. oktobra, znova zaživel v znamenju buč. Obiskovalci so se lahko preizkusili v izrezovanju bučnih strahcev, se pogreli ob pečenem kostanju in poskusili bučni kompot oziroma čaj, poseben del programa pa je predstavljal čarovniški potep po tropskem rastlinjaku.
Dogodek, ki ga v vrtu pripravljajo že vrsto let, ni bil namenjen le jesenskemu druženju, temveč tudi ohranjanju stare slovenske tradicije.
Kot je pojasnil direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon, je bilo izrezovanje strahcev iz buč na Slovenskem nekoč precej drugačno od današnjega praznovanja noči čarovnic. »Botanični vrt že vsa leta ohranja tisto žlahtno tradicijo izrezovanja strahcev iz buč,« pravi.
Od domačih strahcev do ameriške noči čarovnic
Po Bavconovih besedah gre za del ljudskega izročila, ki ima korenine še v keltskih časih. Današnje praznovanje noči čarovnic je staro šego v marsičem zasenčilo, saj se je uveljavil predvsem bolj komercialen, ameriški način praznovanja.
»Danes smo na ta del folklore bolj ali manj pozabili, ker smo vnesli malo bolj ameriški in komercialni pristop – noč čarovnic,« opozarja Bavcon.
Prav zato v Botaničnem vrtu vztrajajo pri dogodku, ki obiskovalcem poleg ustvarjalnega druženja približa tudi domače ljudsko izročilo.
Z izrezovanjem buč in pripovedovanjem zgodb ohranjajo spomin na običaj, ki je bil nekoč del jesenskega življenja na slovenskem podeželju.
Ustvarjanje bučnih strahcev in čarovniški potep
Letošnji dogodek je tudi tokrat združil ustvarjalnost, druženje in spoznavanje ljudskega izročila. Posebno doživetje so predstavljali vodeni čarovniški potepi po tropskem rastlinjaku, ki so potekali v treh terminih.
Tako so obiskovalci jesensko dogajanje lahko doživeli tudi v nekoliko drugačnem, skrivnostnem okolju rastlinjaka.
Čeprav se je dogodek navezoval na priljubljeno noč čarovnic, je v ospredje postavil predvsem domače izročilo.
Botanični vrt tako z vsakoletnim srečanjem ohranja spomin na čas, ko so buče, sveče in strašenje mimoidočih predstavljali del jesenske zabave.
Obiskovalci si lahko v Botaničnem vrtu še vedno ogledajo pripravljeno jesensko okrasitev, ki bo na ogled ostala še nekaj dni.
Pokopališče o izumrlih rastlinah
Posebno pozornost si zasluži tudi poučno pokopališče izumrlih rastlinskih vrst v Sloveniji. Na njem so z nagrobniki predstavljene rastline, ki so nekoč rasle v naši naravi, danes pa so z območja Slovenije izginile. Gre za nekoliko drugačen opomnik na minljivost rastlinskih vrst.
Postavitev obiskovalce opozarja na pomen ohranjanja rastlinske pestrosti in na vrste, ki so nekoč sestavljale našo naravno krajino, danes pa jih v naravi ne najdemo več.
Botanični vrt tako tudi po koncu dogodka ponuja več razlogov za obisk. Ob jesenski okrasitvi in spominu na staro tradicijo izrezovanja bučnih strahcev lahko obiskovalci spoznajo še manj opazno, a pomembno zgodbo o rastlinah, ki so izginile iz slovenskega naravnega okolja.
