Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, dr. Miodrag Đorđević je med obiskovalce prišel v polni opravi: sodniški togi in pozlačeni verigi (foto: Bobo).
Ljubljanainfo
Pet, 25.10.2024 16:07
Včeraj popoldan so na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije v sodni palači na Tavčarjevi 9 prvič organizirali Dan odprtih vrat za širšo javnost.

»S to priložnostjo želi Vrhovno sodišče skupaj z javnostjo počastiti slovenski Dan pravosodja (4. november) in Evropski dan sodstva (25. oktober),« so povedali na Dnevu odprtih vrat, ki se ga je udeležilo precej ljudi, tako študentov kot starejših in družin z otroki.

Obiskovalci smo si pod strokovnim vodstvom uslužbencev Službe za odnose z javnostmi ogledali delovne in protokolarne prostore Vrhovnega sodišča, Centralno pravosodno knjižnico ter razstavo sodniških tog z naslovom Od talarja do toge.

Najprej smo seveda opravili varnostni pregled, nato smo se odpravili v staro sodno dvorano, kjer smo izvedeli zgodovino same stavbe sodišča. 

Danes v palači domujejo Okrožno sodišče v Ljubljani, Višje sodišče v Ljubljani in Vrhovno sodišče Republike Slovenije; včasih pa so se v kleti zgradbe nahajali tudi zapori.

Palača je bila zgrajena hitro, v letih 1898-1902 v neoklasicističnem slogu kot koridorski tip stavbe praktično na koncu mesta.

Ob njej je bilo nekaj nizkih hiš z vrtovi, za njo pa predmestne vasi. Fasada je zgrajena v neorenesančnem slogu.

Kdo je arhitekt stavbe, ni znano, ve pa se, da je projekt izdelal dunajski arhitekt Spindler. Sočasno je bil urejen tudi park. 

Za zgradbo je bil sodnijski vrt do Pražakove ulice, na njem pa je stala jetnišnica. Še naprej je bil velik travnik, na katerem so taborili cirkusi.

Sodna palača je sicer eden izmed najbolj prestižnih projektov, ki jih je realiziral župan Ivan Hribar.

Naslednji večji poseg na stavbi se je zgodil leta 1950, ko je bila palača nadzidana za eno nadstropje, torej ima skupno tri nadstropja, po načrtih arhitekta Josipa Costaperarie.

Leta 1952 so podrli zapore pri Sodni palači in tako podaljšali Trdinovo ulico do Miklošičeve ceste.

Po zanimivem predavanju smo se odpravili po visokem stopnišču v drugo sodno dvorano. 

V stavbi je bila že od samega začetka napeljana voda, ki je napajala tudi hidrante in izpirala stranišča. 

Vse prostore so ogrevali z parno kurjavo na pet kotlov. Stopnišča so ogrevali s pomočjo kaloriferjev. 

600 električnih žarnic je razsvetljevalo celo hišo, za rezervo so bile petrolejske svetilke. Te so bile bakrene in so bile med drugo svetovno vojno pokradene.

V sodni dvorani v drugem nadstropjuv sodni dvorani, kjer običajno odloča več sodnikov, do pet, pa smo obiskovalci dobili možnost za  pogovor s generalno sekretarko Vrhovnega sodišča Heleno Miklavčič in nato še s predsednikom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, dr. Miodragom Đorđevićem. 

Ta je prišel v polni opravi: sodniški togi in z zlato verigo.

Oba sta najprej predstavila, s čim se v službi ukvarjata in tudi, zakaj in kako sta postala sodnika ter kakšne funkcije trenutno opravljata.

Kot pove že njegovo ime, je dan odprtih vrat namenjen temu, da se sodstvo, predvsem vrhovno sodišče, odpre državljanom, je poudaril Đorđević.

»Prav je, da omogočimo ljudem, da pridejo v sodne prostore, vidijo okolje, v katerem delamo sodniki, tudi predsednik, in da vidijo, da se za sodnimi odločbami in imeni ter priimki sodnikov skrivajo ljudje iz krvi in mesa,« je povedal predsednik vrhovnega sodišča. 

»Mi razsojamo v imenu ljudstva in prav je, da se sodišče odpre ljudstvu«. 

Odgovarjal tudi na vprašanja obiskovalcev. 

Zanimalo jih je, ali se spremlja uveljavljanje človekovih pravic med posameznimi sojenji in kakšna je bila njegova sodniška pot, vse do »prvega med enakimi«, kot je povedal sam.

»Eno od mojih vodil, ko sem prišel na funkcijo predsednika vrhovnega sodišča, je bila transparentnost in odprtost delovanja, vzpostaviti še boljši stik z državljani in na ta način povečati medsebojno razumevanje in ugled, ki ga sodstvo uživa v javnosti,« je dodal Đorđević.

Ogledali smo si še bogato Centralno pravosodno knjižnjico, a njen skriti del, kjer hranijo stare izvirnike knjig o pravu. 

Takšne, v katerih so popisana natančna navodila za mučenje do takšnih, kjer so pravila sojenja narisana kot strip, saj so bili včasih sodniki tudi peki in mesarji, ki niso znali brati, so nam pojasnili. Knjige so stare tudi več sto let.

Za konec so nam uslužbenci Odnosov z javnostmi sodišča še predstavili, kakšne so karierne stopničke, po katerih stopajo odvetniki, tožilci, sodniki. 

Zdi se, da je prvi dan odprtih vrat na sodišču uspel, v kar so prepričani tudi na sodišču. Zato so že napovedali, da bo takšen obisk sodišča najverjetneje postal vsakoletna stalnica.

Starejše novice