Občan je prosil za razsvetljavo okoli Koseškega bajerja, a župan Janković vztraja pri ohranjanju naravnega značaja območja – luči tam ne bo.
Vsak večer se okoli Koseškega bajerja sprehaja precej ljudi, a tam ni razsvetljave.
Zaradi tega so sprehajalci pogosto prisiljeni hoditi v temi, kar lahko predstavlja tveganje, zlasti v zimskih mesecih, ko je tema zgodaj zvečer.
Nekateri prebivalci so zato prosili mestno upravo za možnost namestitve luči okoli bajerja.
Eden izmed občanov je v pismu naslovil prošnjo na župana Zorana Jankovića, da bi okoli bajerja vendarle namestili kakšno luč in tako izboljšali varnost in udobje sprehajalcev.
Odgovor župana
Janković je bil jasen in odločen:
»Jaz pa mislim, da je to naravni rezervat in naj kar hodijo v mesečini. Luči tam ne bo.«
S tem je poudaril, da se območje Koseškega bajerja obravnava kot naravni rezervat, kjer umetna razsvetljava ni zaželena, da bi ohranili naravni značaj prostora in življenjski prostor za rastline ter živali.
Naravno okolje in živa bitja
Koseški bajer je umetno jezerce na obrobju Ljubljane, nastalo na nekdanjem izkopu gline. Danes predstavlja primer močvirnega naravnega okolja, v katerem živijo redke in ogrožene živalske ter rastlinske vrste.
Med živalmi, ki naseljujejo bajer, so posebej značilne žabe, številne dvoživke, različne vrste rib, kačji pastirji, labodi in druge vrste ptic.
Rastlinstvo zaznamujejo predvsem črne jelše, vrbe in nekaj vrst trsta na obrežju jezera.
Aktivnosti ob bajerju
Okrog bajerja je urejena sprehajalna pot s klopmi, ob jezeru so tudi lesene ploščadi in razgledni pomoli. V neposredni bližini poteka Pot spominov in tovarištva, ki obkroža Ljubljano.
Ribolov je možen na krape, some, rdečeperke, ostiže, smuče in druge vrste, pri čemer so ribolovne dovolilnice na voljo v bližnji Gostilni pri Cvičku.
Ob bajerju tradicionalno potekajo tekmovanja ladijskih modelarjev, pozimi pa, kadar bajer zamrzne, je priljubljeno naravno drsališče.
Reakcije prebivalcev
Mnenja prebivalcev so deljena. Nekateri razumejo pomen ohranjanja naravnega okolja in se sprehajajo s svetilkami ali ob mesečini, medtem ko drugi opozarjajo na tveganja, predvsem v večernih urah, ko je pot spolzka ali neenakomerno tlakovana.
»Hoditi okoli bajerja je čudovito, a včasih se res zdi nevarno,« pravi ena izmed sprehajalk.
»Luči bi res olajšale sprehod, še posebej za starejše ali družine z otroki.«
Naravni rezervat ali urbana razsvetljava?
Primer Koseškega bajerja odpira širše vprašanje: kako uravnotežiti ohranjanje naravnih območij in varnost ter udobje občanov.
Medtem ko mestna politika stremi k ohranjanju naravnega značaja, prebivalci pogosto iščejo praktične rešitve za vsakodnevno uporabo prostora.
