Župan vidi prihodnost v poglobitvi železnice, medtem ko drugi pozivajo k lahki železnici ali monorailu. Kako si jo predstavljajo?
Vprašanje, ali bo Ljubljana kdaj dobila svoj metro, se v javnosti pojavlja že desetletja. Tokrat pa je župan Zoran Janković na to odgovoril kratko in odločno:
»Nikoli. Ljubljana je premajhna za metro.«
S tem je jasno začrtal svojo vizijo razvoja prestolnice – brez podzemne železnice, a z izboljšanjem obstoječe železniške infrastrukture.
Po njegovih besedah ne gre za mestni projekt, ampak za državno ureditev železniške proge med Ljubljano in Kranjem.
Z ministrstvom za infrastrukturo so se po njegovih besedah dogovorili za poglobitev železnice med Stanežičami in Medvodami, v dolžini približno 1,6 kilometra, od parkirišča P+R Stanežiče do Medvod.
»To kar se zdaj jasno, je del železnice, ki vodi proti Kranju in bo poglobljen, in sicer na območju Stanežič. To smo se dogovorili z ministrstvom, dogovorili smo se s civilno iniciativo in sam srčno upam, da se bo začelo čim prej izvajati,« je povedal Janković.
Župan je omenil še drugi del poglobitve – traso pod Tivolijem, kjer je država med enajstimi različicami izbrala eno rešitev.
»Izbrani scenarij mi je zelo všeč. Upam, da bi se v naslednjih desetih letih lahko že začelo graditi,« je dodal.
Gre torej za Jankovićevo vizijo razvoja Ljubljane: namesto ambicioznih projektov, kot je metro, se osredotoča na postopno izboljšanje prometne pretočnosti, obstoječih železniških povezav in cestne infrastrukture.
Toda - morda bo naslednji župan lahko razmišljal drugače – morda bolj drzno ali vizionarsko, v smeri trajnostnega in tirnega prometa.
Volt: »Ljubljana je edina evropska prestolnica brez tramvaja ali metroja«
Na drugi strani politično gibanje Volt opozarja, da se je Ljubljana v zadnjih letih na področju mobilnosti poslabšala.
»Časi, ko smo se potegovali za naziv Zelene prestolnice Evrope, so mimo. Danes smo edina evropska prestolnica brez tramvaja ali metroja,« pišejo v svoji prometni študiji.
Po njihovih podatkih se vsak dan v Ljubljano pripelje okoli 150.000 vozil, od tega skoraj 100.000 zaradi službe.
Posledica: naraščanje motorizacije, onesnaženja in pritisk na stanovanjski trg.
Volt se zavzema za tirni javni promet, a ne v obliki dragih podzemnih prog. Gradnja metroja bi po njihovih ocenah stala 50–60 milijonov evrov na kilometer, kar je za Ljubljano neizvedljivo.
Namesto tega predlagajo:
- lahko železnico ali monorail,
- nadzemno traso, speljano po glavnih mestnih vpadnicah,
- možnost sofinanciranja iz evropskih skladov za trajnostno mobilnost.
Kot konkreten primer navajajo Zaloško cesto, kjer bi takšna proga omogočila do 43 odstotkov krajši potovalni čas javnega prevoza, zmanjšala avtomobilski promet in hkrati ohranila prostor za pešce in kolesarje.
Volt opozarja, da je večina evropskih mest (na primer Strasbourg, Lyon, Dublin) dokazala, da se lahko moderne lahke železnice gradijo postopno in po razumnih stroških, pogosto kot del širše urbane prenove.
Kaj pravijo Ljubljančani? Tramvaj, hibridna železnica ali nič od tega?
Na spletnih forumih in družbenih omrežjih, kot je Reddit, se razprava o javnem prometu v Ljubljani razplamteva že več let.
Večina uporabnikov se strinja, da pravi podzemni metro za Ljubljano ni smiseln, saj mesto nima ne dovolj prebivalcev ne dovolj gostote poselitve.
A hkrati opozarjajo, da brez tirnega prometa Ljubljana dolgoročno ne more rešiti prometnih zastojev. Najpogosteje omenjene rešitve so:
- tramvajske linije na glavnih vpadnicah (Celovška, Tržaška, Dunajska, Zaloška, Šmartinska),
- hibridni sistem – kombinacija tramvaja in mestne železnice,
- zaprtje središča za osebni promet,
- več rumenih pasov in P+R parkirišč zunaj obvoznice.
Eden izmed komentatorjev povzame razpoloženje: »Tramvaj ni luksuz, ampak osnovna infrastruktura, če hočeš, da mesto diha. Najprej omejimo avtomobile, potem lahko govorimo o pametni mobilnosti.«
Kam torej pelje ljubljanski promet?
Trenutno je jasno, da Jankovićeva Ljubljana ostaja zavezana obstoječim tirnim potem in cestnim izboljšavam, brez vizije podzemne železnice ali tramvaja.
A pritisk javnosti in primeri iz tujine kažejo, da se bo moralo mesto slej ko prej odločiti za korak naprej – bodisi v smeri lahke železnice, monoraila ali regionalne integracije s primestnimi vlaki.
Kakor hitro se bo pokazala politična volja in dolgoročna strategija, pa bo mogoče odgovoriti, ali bo prihodnji župan Ljubljane morda razmišljal drugače kot današnji.
