Kot smo že poročali, se ljubljanski Botanični vrt sooča s prostorsko stisko, ki jo še dodatno poslabšuje načrtovani drugi tir železniške proge.
»Drugi tir do Ivančne Gorice bo zopet odvzel znaten del vrta. Porušena bo stara upravna zgradba, kjer je Čajnica Primula. Vse, kar je bilo obljubljeno s prvim posegom, da bo zaživel tudi novi vrt na Večni poti, je sedaj porušeno. V času korone pa je Botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom izgubil vse,« so sporočili meseca aprila.
Vrt je včeraj praznoval častitljivo 214. obletnico delovanja. Na novinarski konferenci je vodja ljubljanskega Botaničnega vrta Jože Bavcon poudaril, da je vrt priznan po celem svetu in spada med le 18 botaničnih vrtov na svetu, ki imajo dva svetovna certifikata svetovne organizacije botaničnih vrtov – za botanične vrtove in za ohranjanje rastlinskih vrst.
Katja Malovrh iz ljubljanskega Botaničnega vrta je povedala, da vrt deluje na različnih področjih. Sodelujejo z Naravoslovnotehniško in Biotehniško fakulteto, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter Kemijskim inštitutom. Dejavni so na čebelji poti, zasajajo nadstrešnice avtobusnih postaj in sodelujejo pri prenovi zelene infrastrukture v BTC Ljubljana.
Zanemarjanje pomembne dediščine
Lani je vrt obiskalo 375 vodenih skupin, vključno z vrtčevskimi otroki, osnovnošolci, dijaki, študenti in drugimi. Organizirajo tudi javne delavnice, ki so bile lani množično obiskane. Povezali so se tudi z Muzejem krščanstva na Slovenskem v Stični in pripravili novo izobraževalno pot o svetopisemskih rastlinah.
»Včasih se zdi, da Slovenija, ki je tako rastlinsko pestra, svojega bogastva in dediščine ne zna prav ceniti,« je poudaril Bavcon. Opozoril je, da botaničnemu vrtu v 33 letih samostojne Slovenije niso uspeli zagotoviti stabilnega financiranja, saj dve tretjini sredstev pridobijo na trgu, tretjino pa od fakultete. »Niti v sanjah pa nismo razmišljali, da bo drugi tir železnice posegel v botanični vrt,« je še dejal.
Za ohranitev vrta, ki deluje od leta 1810, poteka peticija, ki jo je doslej podpisalo več kot 8300 ljudi, podpise pa bodo zbirali še celo poletje. Bavcon upa, da drugi tir ne bo posegel v vrt, saj so drevesa na tistem območju neprecenljiva, nekatera pa so celo prvi primerki svoje vrste.
Parcele na drugi strani železniških tirov, ki bi jih lahko uporabili za omenjeni tir do Ivančne Gorice, so že v lasti Republike Slovenije, Slovenskih železnic in Mestne občine Ljubljana. Predstavniki vrta so tako prepričani, da nov škodljiv poseg ni potreben.
»Žalostno je, da mora najstarejša akademska ustanova že od 2020 seliti svoje rastline, ker doma zanje ni prostora.
To, da se je vrtu podrlo vhodni objekt na novi lokaciji, da se vrt po 214 letih bori za svoj prostor pod soncem, je res sramota za matično ustanovo, ki je vrt dobesedno prodala. Še večja sramota je to za samostojno evropsko državo,« so povedali.
Starejše novice
