Ptujinfo
Tor, 25.6.2024 14:00
Tokrat so nas naše poti vodile na severovzhod Slovenije – v očarljive Haloze. Kako hitro teče čas v raju in zakaj v kraju stoji zvonik in kaj je le ta sporočal vaščanom?

Če ste si zadnje dni oddahnili od dela in vsakodnevnih skrbi, ste morda vsaj za trenutek imeli občutek, da ste v raju. Le kako srečni so ljudje, ki tam živijo ves čas?

»Živeti tukaj je idealno,« nam pove Maks, prvi vaščan, ki smo ga srečali. 

Sovaščanka Danica ga dopolni: »Kako si naredimo, tako imamo. Drugače pa je življenje v Paradižu, res lepo.« 

Ko srečamo Paradižana Miha, pa nam ta pove: »V Paradižu sem se rodil in to mi je v čast. Seveda nam tukaj nič ne manjka, prav nasprotno, lepo je.«

Raj na Zemlji, kot mu rečejo domačini, je v Halozah, v občini Cirkulane.

Obdan z griči, vinogradi, travniki in gozdovi

Paradiž je res idiličen kraj, saj je oddaljen od mestnega vrveža. Zaznamovan s turistično-vinskimi cestami in veličastnimi razgledi. Čutiti je, kot da v Paradižu čas teče res počasneje kot drugod.

»Je, je, raj je tukaj. Res je raj. Saj vidite, ta dva avta, ki sta šla zdaj mimo. To je vse v dveh, treh urah,« nam pove Stanko, ki ima v Paradižu vikend.

Povsod po kraju, ki leži na geografsko razgibanem področju – pretežno je zasajen z vinogradi, gozdovi in travniki so vidni sledovi pridnih rok domačinov in njihovih prednikov.

»Tu na našem gruntu je pred 40 leti bila devetčlanska družina - ata in mama ter pet otrok. 

Živelo se je samo od brega – kaj se je vino, grozdje prodalo, pa teleti so bile – tri štiri krave, in to se je prodalo, pa se je živelo,« nam življenje nekoč opiše rojen Paradižan Miha.

Dolgo so domačini živeli zgolj od prodaje vina

Ker je bilo vinogradništvo vse do leta 1980 tukaj glavni vir preživetja, težko najdemo hišo ali bivalni vikend, ki ne bi imel vinske kleti. 

Domačine so utrdili griči, ki so jih morali tudi večkrat dnevno premagovati. Tako kot včasih pa jim pri urejanju gričev pomagajo ovčke. Na poti smo srečali tudi Daničine.

»Ja, to so pa naše ovčke. To pa one poskrbijo, da res počistijo naše bregače,« nam z nasmeškom na obrazu pove Danica.

Med obiskom smo kmalu ugotovili, da ko človek tukaj malo posedi in opazuje naravo, res hitro pozabi na čas. Za to, da se vaščani ne bi preveč predajali užitku in pozabili na delo, je včasih skrbel zvonik, ki so ga v Paradižu postavili vinski trgovci s Ptuja.

»So imeli potem v tem zvoniku tudi zvonec in so klicali k delu, da so prišli v gorice delat. Parkrat so pozvonili in ljudje so vedeli, da je treba iti delat v gorice,« razloži Danica.

Delo je v teh krajih že od nekdaj vrlina, ki veliko pomeni. Prepričali smo se lahko, da se pridne roke, tukaj začnejo vzgajati že zgodaj

Na počitnicah pri starih starših sta bili ravno osnovnošolki Eva in Anemari.

»To, kako se s kosilnico kosi, nama je pokazal dedi. Radi mu pomagava,« nam povesta Eva in Anemari.

Od kod izvira ime kraja?

Kako je kraj dobil ime in kdo mu ga je nadel, pravzaprav ni znano.

»Dejansko nimamo neke raziskave na to temo, od kod ime Paradiž. Mi sami si po domače razlagamo, ker je tu tako lepo kot v raju,« nam pove Danica.

Vmes je sicer kraj vsaj enkrat spremenil ime – v času nemške okupacije se je imenoval Paradeis.

»Sem pa zasledila v borlski graščini, da bi to naj bil Schaulassendorf – to bi tako prosto prevedeno, da so to kraji, ki so vredni ogleda. Ali, da si jih je dobro, vredno ogledati,« doda Danica.

Domačin Miha pa nam je zaupal, da mu včasih kdo ne verjame, da je doma v raju oziroma Paradižu.

»Včasih, ko si šel po kakšnih uradih, ali pa kaj jaz vem, s kakšnim kolegom po svetu, ko smo hodili pa delali pa to. Od kod pa si ti Miha? Iz Paradiža. Ma, daj, iz Paradiža, kje si še to videl,« se smeji in razlaga Miha.

Če si želite vsaj za kratek čas okusiti, kako je živeti v raju, vas bodo gostoljubni Paradižani in Paradižančanke, sprejeli z odprtimi rokami. Ne glede na letni čas se tukaj prav za vsakega najde tisto, kar si v Halozah želi izkusiti.

Starejše novice