Želite biti vedno na tekočem? Izberi Ljubljanainfo kot prednostni vir na Googlu.

Ogledali smo si zakulisje sodišča: Zakaj je Pravica slepa in na kakšno spremembo se pripravljajo?

| v Lokalno

Vrhovno sodišče je tretjič odprlo vrata sodne palače na Tavčarjevi ulici 9 v Ljubljani. Sprehodili smo se od sodne dvorane do zanimive knjižnice in protokolarne sobe, sodniki pa so nam predstavili tudi sodno reformo.

Prejšnji teden je svoja vrata odprla institucija, v katero ima sicer splošna javnost redko dostop. Ogled je kljub dežju pritegnil okoli 40 obiskovalcev različnih starosti, ki smo se jim pridružili pri sprehodu skozi prostore sodišča.

Med sodniki prevladujejo ženske

Najprej je bil za vse obiskovalce nujen varnostni pregled, ki spominja na rutino letališča. Nato se je ogled začel v največji sodni dvorani Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Generalni sekretar Vrhovnega sodišča Blaž Možina, ki je bil pred imenovanjem sodnik kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Kranju, je obiskovalcem predstavil slovenski sodni sistem in potek sojenja.

Povedal je, da je največ prvostopenjskih sodnikov, med sodniki pa sicer prevladujejo ženske. Teh je približno 80 odstotkov.

Možina je pokazal tudi sodniške halje oziroma toge, ki jih na javnih obravnavah nosijo sodniki, tožilci in odvetniki. Vpeljali so jih pred 30 leti in se v enaki obliki uporabljajo še danes, razlikujejo pa se predvsem glede na barvo.

Kot temeljni vrednoti sodstva je izpostavil neodvisnost in samostojnost sodnikov.

Prisotni so po predstavitvi imeli tudi priložnost za vprašanja, med katerimi se jih je kar nekaj nanašalo na delo sodnikov. Nanje je Možina z veseljem odgovoril.

Toge, ki jih na javnih obravnavah nosijo tožilci in odvetniki.

Okrajnih sodišč kmalu ne bo več

Dan odprtih vrat je bil namenjen tudi predstavitvi sodne reforme, ki začne veljati čez dober mesec.

S 1. januarjem 2027 se prvostopenjska sodišča splošne pristojnosti ne bodo več delila na okrajna in okrožna, dosedanja okrajna sodišča pa bodo postala zunanji oddelki okrožnih sodišč.

»Sodišča bodo za stranke še naprej dostopna na dosedanjih lokacijah, pisanja se bodo lahko vlagala kot doslej, nova ureditev pa bo omogočila bolj enakomerno razporejanje dela znotraj sodnih okrožij,« so zapisali na spletni strani in dodali, da je cilj sprememb učinkovitejše in hitrejše reševanje sodnih zadev.

Sodna reforma bo tako z novim letom spremenila mrežo sodišč.

IMG_20261112_161349.jpg
IMG_20261112_160520.jpg
IMG_20261112_162459.jpg

Zakaj je Pravica slepa?

Po predstavitvi v največji sodni dvorani okrožnega sodišča smo se sprehodili po stopnišču mimo kipa Pravice, ki ga je leta 1937 ustvaril kipar Tine Kos.

Povzpeli smo se v veliko konferenčno dvorano v drugem nadstropju, kjer domuje Vrhovno sodišče. Vrhovni sodnik dr. Erik Kerševan je tam obiskovalcem pojasnil, da je Pravica, ki jo kip predstavlja, slepa, saj to simbolizira enakost pred zakonom.

»Vseeno je, kdo je stranka, ki nastopa pred sodiščem,« je ponazoril pomen neodvisnosti in nepristranskosti.

Predstavil je tudi delo Upravnega oddelka, ki odloča na več kot 80 upravnih področjih, v njem pa sodeluje sedem sodnic in sodnikov.

»Naš oddelek sicer številčno ni velik, vendar je obseg dela in zahtevnost zadev precejšnja,« je povedal Kerševan. Dodal je, da je odložena pravica izgubljena pravica.

Obiskovalce je zanimalo, kako zavezujoča je sodna praksa Vrhovnega sodišča in kako sodeluje z Ustavnim sodiščem. Kerševan je predstavil nekaj novejših zahtev za oceno ustavnosti, ki jih je Vrhovno sodišče vložilo na Ustavno sodišče in prvo prošnjo Vrhovnega sodišča za svetovalno mnenje Evropskega sodišča za človekove pravice. Ta se nanaša na učinkovito varstvo lastninske pravice pri gradnji državnih cest. Ocenil je, da vrhovno in ustavno sodišče dobro sodelujeta.

Kip Pravice, ki ga je leta 1937 ustvaril kipar Tine Kos.

Prva obravnava je potekala julija 1902

Vodja Centralne pravosodne knjižnice Igor Zemljič je obiskovalcem predstavil zgodovino ljubljanskih sodnih stavb. Gradnja sedanje sodne palače se je začela leta 1898, prvo obravnavo pa so v njej imeli 30. julija 1902.

Obiskovalci so si ogledali še manjšo razstavo o stavbah evropskih vrhovnih sodišč, čitalnico in arhiv knjižnice.

Prisotne je navdušil obisk knjižnice

Mnoge obiskovalce je navdušil obisk knjižnice. Kot je povedal eden izmed prisotnih, ga je presenetilo, da sta knjižnica in čitalnica sodišča tudi sicer na voljo splošni javnosti, njuna uporaba pa je brezplačna. Odločil se je, da ju bo zato zagotovo še obiskal.

IMG_20261112_173038.jpg
IMG_20261112_172836.jpg
IMG_20261112_171756.jpg
IMG_20261112_171144.jpg
IMG_20261112_172020.jpg

Kot je pojasnila bibliotekarka, so različne starejše knjige zanimive zaradi svoje vsebine in vezave, hkrati pa tudi zaradi osebnih zapiskov oseb, ki so jih v določenih obdobjih brale. Nekoč je bilo ob študiju prava namreč zaželeno, da so si študentje v knjige pisali opombe.

V preteklosti so knjige prodajali brez platnic.

»Lastnik se je tako o vrsti platnic lahko odločil predvsem glede na svojo finančno situacijo,« je povedala.

Hkrati je tip prodaje knjig brez platnic olajšal transport, saj so knjižne bloke lahko zvili v sode, v katerih so jih običajno prevažali, da se niso zmočili.

Obiskovalcem je bibliotekarka z listanjem previdno pokazala vsebino ene najstarejših knjig v knjižnici. Ta je ohranjena vse od 17. stoletja. Ima posebne medeninaste ščitnike, ker so v preteklosti knjige pogosto ležale. Brez neposrednega stika z mizo ob listanju so njene platnice danes bistveno bolj ohranjene.

Bibliotekarka je nato prelistala tudi knjigo, ki vsebuje številne slikovite ilustracije procesov mučenja, s katerimi so takrat od obtožencev poskušali izsiliti priznanje krivde.

Prikaz najstarejših knjig knjižnice in slikovitih ilustracij mučenja.

Obiskovalci so videli tudi darila tujih gostov

V protokolarni sobi hranijo nagrade slovenskega sodstva in darila tujih gostov, med njimi tudi uzbekistansko narodno nošo. O njih je govorila dr. Ines Budinoska iz Sektorja za publicistiko.

Vodja Službe za odnose z javnostmi Romana Ciko Hočevar je predstavila, kako sodišče komunicira z javnostjo in njegova spletišča. Posebej je izpostavila portal Na sodišču, namenjen državljanom in udeležencem postopkov.

Gre za uporabnikom prijazno spletišče, kjer je možno izvedeti, kako potekajo sodni postopki in kaj lahko pričakujete ob obisku sodišča.

IMG_20261112_173925.jpg
IMG_20261112_174954.jpg
Predstavitev daril tujih gostov, med katere spada tudi uzbekistanska narodna noša.

Predavatelji so bili na obisk dobro pripravljeni

Kot je po zaključku ogleda za Ljubljanainfo povedal eden izmed obiskovalcev, je bil zadovoljen z izbiro predavateljev, ki so bili po njegovi oceni na predstavitev dela sodišča dobro pripravljeni.

Povedal je, da je morda koga izmed obiskovalcev ustavilo močno deževje, a se je kljub temu dogodka udeležilo precej ljudi z različnih koncev Slovenije.

Ob tem ga je najbolj presenetilo, da konec tiskane izdaje uradnega lista ni skrbel nikogar. Vlada je namreč objavljanje predpisov združila na državni digitalni platformi.

»Ne vem, na kaj se človek lahko opre? Včasih si imel papir, ki ni spremenljiv. Kar je pisalo, je pisalo. Če je bilo narobe, so morali narediti popravek. Zdaj se pa to lahko v računalniku popravlja,« je utemeljil zanimanje za svoje vprašanje, ki ga je postavil enemu izmed govorcev.

vsrs-dov26-14.jpg
vsrs-dov26-13.jpg
vsrs-dov26-2.jpg
vsrs-dov26-4.jpg
vsrs-dov26-11.jpg
Vir: Vrhovno sodišče

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura