Pred prenovo osrednje stavbe kliničnega centra obsežna selitev oddelkov intenzivne enote

Pred prenovo osrednje stavbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v soboto v prostore diagnostično-terapevtskega servisa preselili klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo, ki ima 23 postelj.

Preselili so tudi oddelka za kirurgijo srca in ožilja ter za intenzivno interno medicino, ki imata zdaj vsak po 14 postelj.

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Jug je ob ogledu prostorov diagnostično-terapevtskega servisa dejal, da je šlo pri premestitvi za velik zalogaj, za ureditev diagnostično-terapevtskega servisa pa so vložili 1.300.000 evrov lastnih sredstev.

Prepričani so, da so tako bolniki kot osebje pridobili boljše prostore in boljše pogoje.

»To je pomemben korak in verjamemo, da bomo v tej dinamiki nadaljevali tudi naprej,« je povedal Jug.

V prostorih diagnostično-terapevtskega servisa so pridobili tudi več izolacijskih sob, ki jih prej niso imeli.

»Morali smo žrtvovati sobe, ki so bile namenjene ostalim bolnikom, zato je prihajalo do zmanjševanja kapacitet,« je pojasnil Jug in dodal, da so izolacijske sobe opremljene z dodatnim sistemom prezračevanja, ki zmanjša verjetnost prenosa okužb.

Primož Gradišek s kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok je pojasnil, da imajo zaradi premestitve bolniki in osebje več prostora ter možnost uporabe najnovejših aparatur. Jug pa je dodal, da imajo zdaj več prostora tudi za shranjevanje opreme.

Premestitev je začasna

Jug je opozoril, da je premestitev začasna in da to ni končna rešitev intenzivnih enot. Računajo, da bodo v te prostore v dveh do treh letih razširili operacijske dvorane.

»To je tisti preboj, ki bi lahko dejansko vplival tako na skrajševanje čakalnih vrst in dostopnost zdravstva, intenzivne terapije pa bodo dodatno pripravljene še na drugih lokacijah,« je poudaril vršilec dolžnosti generalnega direktorja.

Stare prostore zdaj delno obnavljajo, da bodo med obnovo glavne stavbe vanje lahko preselili druge oddelke.

Za energetsko sanacijo prenove glavne stavbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so bila sprva predvidena evropska sredstva, a bi jih bilo treba porabiti do novembra 2023. Vlada je zato sredstva novembra preusmerila v druge projekte, obnovo pa bodo financirali iz proračuna.

Ker ni več datumskega pritiska porabe evropskih sredstev, je načrt, da bi glavno stavbo celostno prenovili, je pojasnil Jug.

Nesmiselno je, da bi najprej opravili le energetsko sanacijo in šele nato prenoviti notranje prostore, je dodal.
Načrtujejo, da bodo v četrtek začeli pripravljati prostore za prenovo.

»Ugotovili smo, da klinični center v tem trenutku lahko za prenovo žrtvuje samo eno osmino celotnih posteljnih kapacitet,« je opozoril Jug. Zato bodo začeli s prenovo prve osmine, ki bo trajala šest mesecev in nato druge osmine, ki bo prav tako trajala šest mesecev.

Načrtujejo, da se bodo v tem času zaključila dela na negovalni bolnišnici, kjer bodo pridobili dodatne prostore.

Zaključek del v letu 2026

Prenovo bodo potem nadaljevali po četrtinah, načrtujejo, da bo prenova vsake četrtine trajala šest mesecev, prenova pa da bo končana v letu 2026, je dejal Jug.

Prvi del, ki ga bodo prenovili, bo najbolj severozahodni del kliničnega centra.

»Problem je, ker je potrebno menjati vertikale in zaradi tega ne moremo prenavljati po horizontalnih oddelkih. To izjemno oteži celoten proces in žal se moramo temu prilagajati,« je še povedal Jug. Bolnišnica bo kljub prenovi ves čas nemoteno delovala.