Avtomobil najpogostejši način prevoza.
Za pot v službo, šolo ali po opravkih je lani več kot tri četrtine vprašanih oseb največkrat uporabilo avtomobil. Za zasebna ali poslovna potovanja po Evropi je petina uporabila letalski prevoz. V tretjini gospodinjstev so izvedli vsaj en ukrep za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe, so pred nekaj dnevi sporočili iz statističnega urada.
V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v lanskem letu je približno tri četrtine oseb, starih 16 let ali več, za pot v službo, šolo, po nakupih in za podobne poti najpogosteje izbralo avtomobil. Desetina jih je uporabljala javni prevoz, devet odstotkov se jih je na pot odpravilo peš in štirje odstotki s kolesom ali skirojem.
Delež uporabnikov javnega prevoza je bil največji med mladimi med 16 in 24 let, in sicer 38-odstoten. Najmanjši oz. štiriodstoten je bil med osebami, starimi med 35 in 44 let.
Več kot štiri osebe od desetih so za svoje običajne poti uporabljale samo en način prevoza. Preostale pa so kot drugi najpogostejši način navedle hojo (20 odstotkov), javni prevoz (14 odstotkov) in kolo ali skiro (12 odstotkov).
Petina oseb je za zasebna potovanja, kot so počitnice, obisk družine in prijateljev, ali poslovna potovanja po Evropi uporabljala letalski prevoz. 11 odstotkov jih je letalski prevoz uporabilo za eno potovanje, sedem odstotkov za dve do tri in dva odstotka za najmanj štiri. Po Evropi so z letalom v največjem deležu potovali mladi, najmanj pogosto pa starejši od 65 let.
Uporaba letalskega prevoza za tovrstna potovanja zunaj Evrope je bila manj pogosta. Šest odstotkov ga je uporabilo za eno potovanje, dva odstotka pa od dva- do trikrat.
Splošno zadovoljstvo z javnimi zelenimi površinami v okolju, kjer živijo, so osebe, stare 16 let ali več, ocenile v povprečju z 8,2 na lestvici od 0 (popolnoma nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen). Po statističnih regijah so bile najbolj zadovoljne osebe v gorenjski (8,6), najmanj pa v pomurski statistični regiji (7,8).
Tretjina gospodinjstev je v zadnjih petih letih v stavbi oziroma stanovanju, v katerem živijo, izvedla vsaj enega od ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti. To je približno enako kot pred tremi leti, ko so statistiki nazadnje analizirali to področje. En ukrep je izvedlo 22 odstotkov, dva ukrepa sedem odstotkov, najmanj tri ukrepe pa štirje odstotki gospodinjstev.
Najpogostejši ukrep je bila izboljšana izolacija zunanjih sten (13 odstotkov), kamor sodi tudi menjava vhodnih vrat. Sledile so zamenjava ogrevalnega sistema z boljšim oziroma učinkovitejšim (12 odstotkov), zamenjava enoslojnih oken z dvo- ali trislojnimi (11 odstotkov) ter izboljšanji izolacije strehe (10 odstotkov) in tal (3 odstotki).
Koliko ljudi popravi svoj mobilni telefon?
Med dvema tretjinama gospodinjstev, ki nista izvedli nobenega ukrepa, jih je približno petina menila, da bi bilo ukrepanje potrebno. Kot glavni razlog za neizvedbo so najpogosteje navajala previsoke stroške in pomanjkanje zanimanja.
Ob zadnji okvari je svoj mobilni ali pametni telefon dalo popraviti 16 odstotkov oseb, starih 16 let ali več. Najpogosteje so to storili mladi. Med starimi 65 let ali več se četrtini še ni pokvaril oz. ga niso imeli.
Skoraj polovica oseb je svoj mobilnik, ki je bil neuporaben in ni deloval pravilno, hranila doma (niso ga uporabljali). 22 odstotkov jih je neuporabnega oddalo v namenski zabojnik za elektronske odpadke ali trgovcu ob nakupu nove naprave ali podjetju, ki zbira ali reciklira elektronsko opremo. 15 odstotkov oseb je mobilnik še vedno uporabljalo, desetina pa ga je prodala ali podarila.
