Pri nas prezimuje rekordno število štorkelj: Selijo se zgolj zaradi sezonsko odvisnih virov hrane

Letos pri nas prezimuje kar 12 belih štorkelj, kar je največ doslej. Prezimujoče štorklje so to zimo opazili v Ivančni gorici, Dolenjem jezeru, Logatcu ter v okolici Pragerskega in Rač.

Globalne podnebne spremembe jim namreč odgovarjajo in omogočajo, da lahko čez zimo ostanejo kar pri nas. 

»Ker nimamo več tako debele snežne odeje, kot v preteklosti, imajo tudi skozi zimo dovolj hrane, kot so miši, voluharice in še kakšne ribe. Zato se jim bolj splača ostati pri nas, kot pa oditi na selitev, ki je dejansko zelo nevarna za štorklje,« je pojasnila Urša Gajšek iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

»Selijo se zgolj zaradi sezonsko odvisnih virov hrane«

Štorklje, ki se ne selijo, so zato pravzaprav v prednosti. Ker jih mraz ne ogroža, jim je pomembno le, da si poiščejo hrano.

»Res je, da se nam zdi videti štorkljo v snegu zelo neobičajno in nas skrbi zanjo, češ da jo zebe. Ampak štorkelj pozimi ne zebe. Selijo se zgolj zaradi sezonsko odvisnih virov hrane, mraz pa jih pravzaprav sploh ne moti,« je dodala Gajšek.

Kaj pa o njihovem prezimovanju pri nas menijo mimoidoči?

»Te že ne bo prave zime menda, če so tu,« je povedal mimoidoči, ki ga srečamo.

Druga mimoidoča pa je dodala: »Mislim, da se bomo tudi mi morali prilagoditi, tako kot se štorklje prilagodijo vremenu. Prilagodimo se, pa bomo preživeli.«

Prva prezimujoča bela štorklja registrirana leta 1973

Prezimovanje štorkelj sicer ni le slovenski fenomen, temveč postaja značilen vzorec za vso Evropo. Prvo prezimujočo belo štorkljo so sicer v Sloveniji v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije registrirali leta 1973. 

»Pravzaprav še pred 20-imi leti beležimo, da je v Sloveniji prezimovala kakšna posamična štorklja. Zdaj v zadnjih petih letih pa je to postal že pravi običaj, saj jih skoraj vsako leto prezimuje več kot pet ali šest,« je še pojasnila Gajšek.

Hrane jim ni potrebno nastavljati

In čeprav mnogi želijo štorkljam pozimi pomagati in jim nastavljajo hrano, pa v društvu tega ne priporočajo.

»Sicer smo že slišali, da jim kdaj kakšni domačini pozimi tudi nastavljajo hrano, vendar štorklje vedo kaj delajo, same so se odločile, da tu ostanejo in to pomeni, da imajo v naravi preko zadosti hrane, drugače tu ne bi ostale,« je pojasnila Gajšek.

Opozarja pa tudi, da je potrebno razlikovati med štorkljami in čapljami. Medtem ko so sive čaplje pri nas prisotne skozi vse leto, pa so velike bele čaplje pogostejše ravno v zimskem času – zato jih mnogi pozimi velikokrat zamenjajo za belo štorkljo.