Pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije že od leta 1999 spremljajo število parov bele štorklje v Sloveniji. Ugotavljajo, da so se ptice začele naseljevati na območjih, kjer tradicionalno niso gnezdile.
Čeprav je v Sloveniji največ primernih habitatov za belo štorkljo v panonskem svetu, v zadnjih letih opažajo zmanjšanje števila za štorklje primernih travišč. Iz Prekmurja se zato širijo proti severozahodu, vse do Gorenjske.
Damijan Denac, direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ob tem poudarja, da bela štorklja s svojega tradicionalnega naselitvenega območja, Prekmurja, počasi, a vztrajno izginja.
»Na Murski ravni je leta 1999 gnezdilo 87 parov belih štorkelj, lani pa le še 55,« opozarja Denac.
V Prekmurju primanjkuje hrane za štorklje
Vzroki za izselitev naj bi bile spremembe v okolju, predvsem pri virih hrane.
Štorklja se najpogosteje hrani z žuželkami, dvoživkami in malimi sesalci, ki jih lovi na travnikih. Zaradi intenzivne kmetijske obdelave pa je v Prekmurju ostalo zelo malo travnikov.
»Skrb vzbujajoče je, da se posledice odražajo pri vrsti, ki ni velik ekološki specialist in ima dokaj širok spekter plena, ki ga lovi,« je dejal Denac.
Projekt: Leti, leti štorklja
Sredi poletja 2019 je društvo na Ljubljanskem barju z GPS sledilno napravo opremilo dva mladiča belih štorkelj. V naslednjem letu so z oddajniki opremili še tri mladiče iz istega gnezda, ki so se podale na pot do Afrike. Ob tem so spremljali vsak njihov zamah s krili.
Akcijo 'Mlade štorklje na poti v Afriko' so izvedli v sklopu projekta Leti, leti štorklja, katerega pobudnik je Elektro Ljubljana.
Podatki o prehranjevališčih in premiku belih štorkelj jim bodo koristili pri skrbi za v prihodnje. Slednje, kot tudi številne druge ptice selivke ogrožajo številne nevarnosti in identifikacija le teh lahko vodi k boljšemu preživetju ptic.