V zdravstvenih ustanovah je osebje vse od začetka epidemije izčrpano. Zdravstveni delavci so zato še kako veseli dodatnega para rok.
Med prostovoljci, ki so nesebično priskočili na pomoč, je tudi Žiga Bizjak, dolgoletni prostovoljec Rdečega križa, ki zdaj delo asistenta na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in pripravljanje doktorskega dela iz biomedicinske tehnike usklajuje s prostovoljnim delom na covid oddelku v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Čutil se je dolžnega pomagati
Žiga se je Rdečemu križu pridružil že leta 2014 kot član ekipe za prvo pomoč, aktiviral se je ob begunski krizi in v vlogi bolničarja poleg študija pomagal na meji s Hrvaško.
Spomladi je tudi sodeloval pri merjenju temperature na meji z Italijo, v drugem valu epidemije pa kot prostovoljec dela v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana na covid oddelku.
»Praktično se nisem nikoli za to odločil, preprosto sem se počutil vpoklicanega v to, da grem služiti družbi, ko me družba rabi. Osebno menim, da v kolikor ima nekdo znanje, da nekomu v kriznem času pomaga, je to skoraj dolžan narediti,« meni.
»Sestre so nas več kot prijazno sprejele in nas zelo hitro naučile vse potrebno, česar se nismo naučili prej, tekom izobraževanja Rdečega križa,« doda.
Pomagal v »čisti« in rdeči coni
Na covid oddelku so bili razdeljeni v »čisto« cono, kjer so posamezniki skrbeli za razkuževanje opreme, pripravo zdravil, popis sladkorjev, razdeljevanje hrane in tako dalje, in v rdečo cono, kjer so skrbeli za nego bolnikov, hranjenje in zdravila.
»Sam sem sodeloval tako v 'čisti' coni kot v rdeči coni. Moja glavna zadolžitev, ne glede na to, kam sem bil razporejen, je bila pomoč sestram, kjer sem uporabil veliko mojega znanja,« pove Žiga.
Preden je začel opravljati prostovoljno delo na covid oddelku je opravil kratko izobraževanje o zaščitni opremi in postopkih, ki so uveljavljeni v Univerzitetnem kliničnem cetru Ljubljana.
»Pri tem delu ni herojev korone, so le srčni ljudje«
Kljub vsemu se je Žiga zavedal, da dela raziskovalca na Fakulteti za elektrotehniko in priprave doktorata iz biomedicinske tehnike ne more kar pustiti.
»Za čas prostovoljstva v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana sem se preselil v Hostel Celica in sem delal kot prostovoljec, hkrati pa sem ob prostih dnevih in večerih delal tudi za svojo službo,« pripoveduje.
»Vsekakor se mi ne zdi, da sem 'heroj korone'. Pri tem delu ni herojev, so le srčni ljudje, ki se iz dneva v dan še vedno trudijo, da bi čim več ljudi preživelo korono. Če že uporabljamo besedo heroj, bi rekel, da je heroj vsak, ki je z majhno ali veliko gesto nekomu, ki je v tem času potreboval pomoč, to tudi nudil,« pripomni in doda: »Podaril sem le nekaj svojega časa.«
Ob tem pa tudi poziva vse, ki lahko, da s še tako majhnimi dejanji pomagajo ljudem potrebnim pomoči. Skupaj zmoremo!
Kdo so ljudje, katerih dela so ostala neopažena?
Da pogumna in srčna dejanja, tista, ki stopajo iz povprečja, dobijo obraz, smo se odločili, da v uredništvih Ljubljanainfo, Mariborinfo, Ptujinfo in Sobotainfo najdemo heroje korone.
Za svoje delo v času epidemije koronavirusa ne bodo dobili medalje. Nihče jim ne bo postavil spomenika. Lahko pa jih najdemo, Sloveniji razkrijemo njihove zgodbe in se jim zahvalimo.
Hvala, heroji korone!
Svoje heroje korone lahko še vedno predlagate sami. Kdo je heroj korone v vaši ulici, vasi, mestu? Poznate koga, ki rad pomaga, žrtvuje svoj čas, se čemu odreče v dobro drugega, tvega življenje, morda podari nasmeh ...
Vse informacije tukaj.
Starejše novice
