Mineva 79 let od trenutka, ko so 6. avgusta 1945 ZDA na japonsko mesto Hirošima odvrgle prvo atomsko bombo v zgodovini. Katera rastlina je po katastrofi prva oživela?
Poteka 79. obletnica, odkar je ZDA na japonsko mesto Hirošima odvrgle prvo atomsko bombo v zgodovini.
Vendar pa ta dogodek ne opominja le na grozote vojne, ampak tudi na moč preživetja in miru, kar simbolizirajo drevesa, ki so preživela to katastrofo in danes uspešno rastejo tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.
Tradicija preživelih dreves po atomski bombi
Na pobudo profesorja Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi, aktivista, ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi, odvrženi na Hirošimo, ter profesorjev Radovana Stanislava Pejovnika in Alenke Malej je Botanični vrt Univerze v Ljubljani zaprosil za semena dveh vrst tovrstnih dreves.
Izbrali so dvokrpega ginka in japonski koprivovec.
Čudežni ginko, ki je rasel z dinozavri
Semena so v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani posejali junija 2013, kjer so tudi uspešno vzkalila.
Kot je poudaril vodja ljubljanskega botaničnega vrta Jože Bavcon, je zaradi svoje zgodovine še posebej zanimiv dvokrpi ginko.
»Ginko je primer vrste drevesa, ki prikazuje, kako trdoživa je narava. Ta drevesa izvirajo iz obdobja Perma, pred približno 270 milijoni let, ko so na Zemlji še živeli dinozavri.
Čeprav je vrsta skupaj z dinozavri skoraj izumrla, so nekatera drevesa vendarle preživela. Ohranili so jih v samostanskih tibetanskih vrtovih, kjer so jih gojili,« je pojasnil Bavcon.
Ker so sprva domnevali, da je to izumrla vrsta, jih danes imenujemo tudi živi fosili. Nekoč je bil ginko bolj razširjen, saj so njegove prednike našli kot fosilne ostanke tudi v Evropi.
»Po današnjem vedenju je v Evropi izumrl pred tremi milijoni let, v Ameriki pa že pred sedmimi milijoni let,« je dejal.
Čeprav je bil to včasih rod z več predstavniki, se je do današnjih dni ohranila ena sama vrsta - dvokrpi ginko.
Drevo, ki je ostalo kljub najmočnejši bombi
Ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi je prav ginko ponovno preživel in to ravno ob porušenem samostanu približno en kilometer od središča atomskega udara.
«Bilo je edino drevo, ki je ostalo, in to najbližje atomskemu udaru,« je poudaril Bavcon.
Kljub temu da je bilo drevo videti suho in mrtvo, je ponovno oživelo. Prav simbolika drevesa, ki je oživelo, pa se ohranja še danes.
»Gre za lep primer, ki govori o tem, kako je narava trdoživa. Človek je zato ne bi smel tako preizkušati, kot jo je z odvrženo atomsko bombo na Hirošimo. Moramo se naučiti, da tega ne delamo več, zato je ginko tudi postal drevo miru,« je povedal.
Z nekaj semeni ginka in japonskega koprivovca, ki so jih dobili iz Japonske, v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani nadaljujejo tradicijo dobrega sodelovanja s kulturo Japonske.
Drevesa miru so tudi 7. oktobra 2014 slovesno presadili iz majhnih lončkov v večje lonce, od tedaj naprej pa so jih presadili še nekajkrat.
»S tem želimo namreč vzgojiti primerno velika drevesa za zasaditev na stalno mesto ob nove fakultete na Večni poti, prav zraven nasada japonskih češenj,« je poudaril Bavcon.
Poleg dreves Hirošime tudi japonske češnje prinašajo sporočilo miru.
»Lepo bi bilo, da bi nekaj dreves zasadili tudi na razširjeno lokacijo za Botanični vrt na Večni poti 111, da ne bomo pozabili daljne obveze iz leta 1974 o širitvi vrta pod Rožnikom, ko je železnica prvič zarezala vanj,« je ob tem še poudaril Bavcon.
