Veliko Slovencev ob omembi turističnega ogleda Ljubljane zmaje z glavo in pomisli: " Pa saj sem študiral v Ljubljani, saj jo poznam," ali pa: "Tu živim že vrsto let, saj sem vse te poti že prehodil, le zakaj bi šel na ogled?"
Pa ni čisto tako, se zasmeje Mateja Kregar Gliha, turistična vodnica in predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije. "Ogled Ljubljane z lokalnim vodnikom je namreč čisto posebna izkušnja. Lokalci se vedno potrudimo, da najdemo nekaj, česar obiskovalci niso vedeli. Pri domačih obiskovalcih je namreč pomembno, da jim ponudimo nekaj posebnega, vsebine, ki so običajno prezrte."
Ste se kdaj vprašali ...
Zakaj je med nekaterimi hišami v Stari Ljubljani toliko razmaka?
Kako so se Ljubljančani obvarovali pred požari?
Kje in kdo je Ljubljančanom pral perilo, ko še ni bilo pralnih strojev?
Zakaj so na nekaterih ulicah piktogrami - reliefi s čudnimi oznakami?
Zakaj imamo v Ljubljani Veliko in Malo čolnarsko ulico?
Nekateri od odgovorov na zgornja vprašanja se skrivajo čisto na koncu članka.
Mateja obiskovalce še zlasti rada odpelje v Trnovo, predel Ljubljane, v katerem tudi sama živi. Kot domačinka lahko vedoželjnim domačim turistom postreže z marsikatero podrobnostjo, ki je večini neznana in obiskovalce prijetno preseneti.
Ali ste vedeli, da je Trnovo mesto nesrečnega imena našega ljubega pesnika Franceta Prešerna? Vas zanima, zakaj nikoli ni bilo ograje med Plečnikovo domačijo in Trnovsko cerkvijo? Pa zakaj Trnovemu pravimo tudi ljubljanski Montmartre? In ali znate s prstom pokazati na ulice in stavbe, kjer je leta 1977 Jože Bevc posnel kultni slovenski film To so gadi? Da sploh ne omenjamo številnih drugih zgodbic, ki prek Matejinega iskrivega pripovedovanja oživijo to nekdanjo vas čolnarjev in solataric.
Mateja priporoča tudi ogled Ljubljane s kanujem. "Med vožnjo po Ljubljanici si lahko ogledate skoraj vse mestne znamenitosti iz povsem druge perspektive. Poleg tega pa ste med poslušanjem razlage o življenju reke in mesta ves čas aktivni."
