Kdo ne sme sedeti? Občina pravi, da je vse po predpisih.
Ljubljana ima več kot 3200 javnih klopi, ki obiskovalcem parkov in zelenih površin nudijo prostor za počitek, druženje in premor med potjo po mestu.
Največ klopi je v Parku Tivoli (294) ter ob Poti spominov in tovarištva (264).
Kljub temu pa njihova uporaba in zasnova pogosto sprožata vprašanja o dostopnosti in praktičnosti.
Klopi, ki niso za vsakogar?
Na občino je namreč iz četrtne skupnosti Center priletelo vprašanje, če drži, da so nekatere klopi v mestnih parkih oblikovane tako, da odvračajo brezdomce, starejše in gibalno ovirane osebe.
Te klopi sicer izgledajo ergonomično, a nimajo ročajev, ki bi pomagali pri sedenju ali vstajanju.
Mestna občina Ljubljana je na pobudo odgovorila: klopi so izbrane z upoštevanjem vizualne in funkcionalne podobe parka, hkrati pa urejanje klopi na javnih površinah spremlja katalog cestne opreme in uličnega pohištva.
Podobno pobudo so poslali tudi občani iz četrtne skupnosti Vič, kjer so izza stavbe Jamova 48 opazili betonske nosilce za klopi, na katerih manjkajo leseni deli za sedenje.
Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet je pojasnil, da klopi nameščajo le na javne zelene površine, kot so parki in igrišča, in ne na posamezna dvorišča ali privatne površine.
Kakovost in trajnost
Pričakovana življenjska doba mestnih klopi je od pet do deset let, odvisno od materiala.
Za ohranjanje njihovega stanja skrbi Javno podjetje Voka Snaga, ki poskrbi, da klopi ostanejo lepe in uporabne za obiskovalce.
Projekt 'Klopca za sosede'
Ena izmed pobud, ki promovira družbeno vključenost, je razpis 'Klopca za sosede'. Namen projekta je ustvariti prostore za druženje med sosedi, starejšimi, družinami in osebami z gibalnimi omejitvami.
Klopce so izdelane iz kakovostnih materialov in vizualno označene z rdečo barvo, logotipom in sloganom projekta Ljubljana, mesto solidarnosti. Takšne klopi izboljšujejo kakovost bivanja in spodbujajo medsosedske odnose v prestolnici.
Čeprav se marsikdaj klopi zdijo samoumevne, imajo pomembno funkcijo v mestu – omogočajo odmor, druženje in prispevajo k dostopnosti javnih površin za vse starostne skupine.
