Ljubljanainfo
Bliža se čas svete birme, ki pa bo letos za nekatere birmance nekoliko drugačna. V Župniji Beltinci so že ukinili birmanske botre.
V Župniji Beltinci ukinili birmanske botre
Novico o tem nam je prva sporočila bralka, ki bi bila botra na letošnji birmi v beltinški cerkvi, a ji je to zdaj onemogočeno.
Dejala je, da naj bi bila nova pravila uvedena s strani župnika Borisa Kučka, kaplana Andreja Lažete in s podporo murskosoboškega škofa Petra Štumpfa.
»Ti trije imenovani so se odločili, da otroci ne smejo imeti več birmanskih boter. Smo edina župnija, v kateri so prepovedali botre. Sem ena izmed boter mojemu birmancu, ampak je res žalostno in grozno, da so ukinili to tradicijo - običaj,« je zapisala bralka.
Za odziv na njen zapis in razlog za ukinitev birmanskih botrov smo se obrnili tudi na župnika Župnije Beltinci Borisa Kučka, a ta zadeve ni želel komentirati.
Po telefonu je dejal le to, da so to odločitev sprejeli skupaj s škofijo in starši ter da podobno razmišljajo vse pomurske župnije.
»Tudi naši otroci si zaslužijo birmo, kot smo jo doživeli vsi«
Kot je še dodala bralka, pa starši in botri o tem niso mogli soodločati. Menijo, da bi birmanci vendarle mogli imeti botre, ki bi bili prisotni tudi pri samem obredu in bi bili kasneje zavezanci birmancev.
Zaradi tega so se na Župnijo Beltinci že večkrat obrnili in prosili, da ta pravila spremenijo, a naleteli so zgolj na gluha ušesa.
»Saj tisti, ki prevzame vlogo botra, je za tega birmanca odgovoren, mu mora pomagati in mu držati rame. Zato se nam zdi zelo grdo, da na lastno roko, kljub pritožbam staršev ne ustrežejo željam in trdijo tisto svoje - botrov pa ni,« je še izpostavila.
»To ni lepo. To je bil lep običaj«
Tudi mimoidoči v Beltincih so mnenja, da je žalostno, da so ukinili to tradicijo.
»Potem bodo še naredili, da ko boš se ženil, potem tudi ne bo treba kumov (botrov), če bo šlo tako daleč,« je izpostavil eden izmed mimoidočih.
»Ja, jaz se s tem ne strinjam, bi bolj podprla, da so botri,« je dodala druga mimoidoča.
»To ni lepo. To je bil lep običaj,« je dodal še tretji mimoidoči.
Se pa vendarle strinjajo, da so postala birmanska darila preveč razkošna. V župnijah bi zato morali narediti nekaj v tej smeri, ne pa ukinjati birmanske botre.
»Ne bi jim bilo treba tega vzeti, samo kaj jaz vem, malo pretiravajo dan danes s temi darili, ni tako, kot je nekdaj bilo,« je izpostavila ena izmed mimoidočih in dodala: »Zdaj se za birmo dajejo računalniki, telefoni, naj uredijo, da se ne bo toliko trošilo.«
Botri, ki ne izpolnjujejo pogojev, ogrožajo svetost zakramenta birme
Glaven razlog, da se ukinja birmanske botre, naj bi sicer tičal v težavah pri izbiri botrov.
Zakonik cerkvenega prava določa, da so botri krščeni, imajo vse zakramente, so poročeni in živijo primerno veri. Ker mnogi tega ne izpolnjujejo, posledično po mnenju župnije niso primerni, da so zavezniki birmancev.
Murskosoboški škof Peter Štumpf, ki naj bi bil pobudnik ukinitve botrov, o tej temi ni želel govoriti, saj meni, da gre za nepotreben škandal proti cerkvi. Je pa za katoliški tednik Družina pojasnil, da botri, ki ne izpolnjujejo pogojev, ogrožajo svetost zakramenta birme.
»Cerkev že tako ali tako izgublja vernike in svojo vrednost«
Ker pa mladi bolj kot na sam zakrament svete birme, gledajo na birmo kot na dogodek z botri, družino in darili, bi se lahko zgodilo to, da cerkev v prihodnje izgubi še več vernikov.
»Cerkev že tako ali tako izgublja vernike in svojo vrednost. Po tem zdaj bo pa še bolj dol prišla po mojem,« je še izpostavil eden izmed mimoidočih.
Kot kaže, pa se s tem v murskosoboški škofiji ne obremenjujejo. Škof Peter Štumpf je napovedal, da bodo prihodnje leto uvedli ukinitev birmanskih botrov po vsej murskosoboški škofiji, prav tako naj bi birmo prestavili že v peti razred.
Starejše novice
