Onesnažen zrak je tihi, a glavni okoljski vzrok prezgodnjih smrti v mestih.
Ljubljana se je na lestvici evropskih mest, za katero stoji Evropska agencija za okolje, uvrstila precej slabo. Pristala je na dnu lestvice. Na njej je 761 mest.
Ljubljana je zasedla 709. mesto, Maribor pa 589. mesto.
Na najvišja mesta so se uvrstili Stockholm, Reykjavik in Helsinki ter še nekatera druga mesta naštetih držav.
Onesnaženost so določali na podlagi koncentracije delcev PM 2,5 ter izpostavljenosti dušikovemu oksidu in ozonu v zadnjih dveh letih.
Zorana Jankovića je to presenetilo:
»Uvrstitev na to mesto nam ni razumljiva. Ljubljana zadnja leta izjemno napreduje v tem kontekstu. Smo že zaprosili Agencijo Republike Slovenije za okolje, da nam razloži to uvrstitev,« je izpostavil.
Nanizal je ukrepe, ki jih je mesto sprejelo v zadnjih letih za izboljšanje kakovosti zraka.
Veliko je po njegovih besedah prispevalo zaprtje Slovenske ceste za ves promet, razen za avtobuse, in zamenjava premoga v 70 odstotkih s plinom.
Opozoril je še na to, da se zrak ne ustavi na meji, ampak da onesnaženje k nam prihaja tudi od drugod.
»Slovenija je zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp mnogo bolj obremenjena z regionalnim onesnaženjem zraka (vpliv sosednjih držav) kot na primer severna Evropa.«
Največji problem sta v Ljubljani po Jankovićevih besedah še vedno promet in individualna kurišča.
Poleg tega, je še dejal, dnevno v Ljubljano vstopi vsaj 120.000 avtomobilov, povečalo se je tudi število prebivalcev prestolnice za 15.000 (od leta 2013 do 2023), »kar je toliko, kolikor prebivalcev ima občina velikosti Slovenj Gradca. Povečalo se je tudi število avtomobilov, in sicer za 25.000,« je povedal.
Vodja oddelka Mestne občine za varstvo okolja Nataša Jazbinšek Seršen pa je v zvezi z rezultati izjavila, da je lestvico težko komentirati, da pa jih je zelo, zelo presenetila uvrstitev Ljubljane.
Dejala je, da iz podatkov, ki so jim na voljo o tej lestvici, ni mogoče razbrati, zakaj je slovensko glavno mesto doseglo tako slabo uvrstitev.
»Če bi šli pogledati malo bolj podrobno na strani EEA, preprosto ni ustrezne razlage, da bi lahko interpretirali te podatke. Gre za podatek, ki ne pove popolnoma nič, ampak samo zastrašuje, ne pove pa dejanskega stanja,« je dejala in dodala, da nikjer ni jasno razvidno, kakšne so karakteristike merilnih mest, ki jih je upoštevala EEA, in v kakšnem mikrookolju se nahajajo.
»Pregled na javno dostopnem zemljevidu pa v nekaterih primerih kaže na to, da so lokacije merilnih mest zelo raznolike – tudi v naravnem okolju, na parkovnih površinah itd. Nekatera mesta imajo več kot 10 merilnih mest, številna pa le eno in še to je pogosto umeščeno v zeleno zaledje. Kar ni primerljivo na primer z Ljubljano, kjer so merilna mesta, tudi zaledna, postavljena v bližino prometnic.
Mesta ležijo v različnih okoljih – nekatera ob prevetrenih obalah, druga v kotlinah, tretja z onesnaženjem, ki prihaja iz sosednjih držav (na primer onesnaženje iz Padske nižine, ki prihaja v Slovenijo) in tako dalje,« je dejala v imenu občine.
Poudarja, da je za Ljubljano ključno, kar izmerijo z akreditiranimi merilniki, ki po njenih zagotovilih spoštujejo vse standarde in delujejo v skladu s trenutno veljavno evropsko zakonodajo.
»Upravlja jih Agencija Republike Slovenije za okolje. Eno merilno mesto je na Celovški cesti, drugo na agenciji za okolje za Bežigradom, tretje pa na Cesti v Mestni log. Imamo še eno, ki pa je občinsko – na križišču Vošnjakove in Tivolske ceste. To so štiri akreditirana merilna mesta,« je pojasnila in na koncu sklenila, da kar lahko z gotovostjo trdi, je, da se kakovost zraka iz leta v leto v Ljubljani izboljšuje.
