Včeraj je bil v parlamentu odbor za gospodarstvo. Njegovi člani, torej poslanci, so sprejeli amandma k zakonu o trgovini, po katerem bodo po novem ob nedeljah vse trgovine zaprte, razen:
- bencinske črpalke,
- trgovine na letališču ter avtobusnih in železniških postajah,
- dodatno bodo lahko odprte še trgovine, ki niso večje od 200 kvadratnih metrov, a pogoj, ki ga bodo te manjše trgovine morale izpolnite, da bodo dobile dovoljenje za nedeljsko delo, je sledeč: v nedeljo bo moral v trgovini delati zgolj in samo direktor ali lastnik trgovine.
To je namreč predlog opozicijske stranke Levica, ki so ga podprle še opozicijske stranke LMŠ, SAB in SD ter vladni stranki Desus in NSi.
V kakšni državi živimo?
Predlog za zaprtje trgovin ob nedeljah postavlja nekaj vprašanj in dilem o tem, v kakšni državi živimo.
PRVA DILEMA: Koalicijska stranka NSi se je vedno zavzemala v svojih nagovorih volivcem za podjetništvo in prosto gospodarsko pobudo. Zdaj se je postavila na povsem marksistično doktrino: delavci ob nedeljah ne bodo delali, če hočejo imeti lastniki ob nedeljah odprto, naj delajo sami. Gre za populizem in zavajanje volivcev?
DRUGA DILEMA: Po zakonu sodeč bodo tudi decembra ob nedeljah vse trgovine zaprte. Treba je opozoriti, da imajo celo redke evropske države, ki imajo ob nedeljah trgovine sicer zaprte, izjemo v decembru, ko so lahko trgovine odprte do večera. Nedeljsko zaprtje trgovin tudi v decembru bo velik in boleč udarec za slovensko potrošnjo in slovensko gospodarstvo. Si res to želimo? Se zavedamo posledic?
TRETJA DILEMA: Na odboru so bili včeraj prisotni tudi sindikati trgovskih podjetij Mercator, Lidl, Špar, Hofer ... Njihovo stališče je bilo, da podpirajo nedeljsko zaprtje trgovin. Ne moremo niti mimo dejstva, da je trgovinska zbornica zadnja dva meseca, ko traja razprava o nedeljskem zaprtju, želela socialni dialog o tem vprašanju, a ga sindikati niso želeli. Zato se postavljajo naslednja vprašanja: Za kaj se borijo trgovinski sindikati? Za delo in plače svojih članov ali za nedelo? Ali se sindikati zavedajo, da ogrožajo delovna mesta svojih članov? V Sloveniji je delovnih mest, ki so vezana na trgovinsko dejavnost, okoli 110 tisoč.
Kako pa je v tujini?
V Italiji so trgovine ob nedeljah odprte. Na Obali bodo ljudje preprosto hodili ob nedeljah v Trst v trgovine.
V Avstriji so trgovine ob nedeljah zaprte, a trend gre v smer odpiranja. Medtem ko so bile še pred nekaj leti lahko trgovine odprte le do sobote opoldne, so zdaj že odprte so sobote zvečer. Razprava gre tudi v smer nedeljskega odpiranja trgovin.
Na Hrvaškem so trgovine odprte ob nedeljah.
Je Levica navdih za zaprtje dobila v katoliški Poljski?
Na Poljskem so letos prodajalne ob nedeljah odrte le na 7 izbranih nedelj v letu (lani so lahko bile odprte na 14 nedelj). Poleg tega morajo biti prodajalne zaprte na še 8 verskih in državnih praznikov. Poljske izjeme prepovedi zaprtja ob nedeljah so: bencinski servisi, prodajalne s spominki, pekarne, cvetličarne, lekarne, prodajalne na letališčih in terminalih javnega prometa in prodajalne, kjer dela lastnik.
V raziskavi parlamentarne analitske službe so ugotovili, da so mala podjetja pravzaprav na slabšem zaradi prepovedi. Promet trgovcev, predvsem malih, je padel za 20 do 30 odstotkov. Združenje delodajalcev pa je dodatno navedlo, da je 16.000 malih trgovin prenehalo poslovati v enem letu po uveljavitvi prepovedi. Zato potekajo razprave, da bi vsaj nekoliko omilili ali odpravili omejitve.
Kako so plačani zaposleni v trgovini
Plače zaposlenih v trgovini so ene najnižjih pri nas. Po podatkih spletne strani placa.si, so plače zaposlenih na delovnem mestu trgovec v Sloveniji na 428. mestu. To pomeni, da je 427 poklicev v Sloveniji bolje plačanih, kot so trgovci. Še zlasti so nizke plače zaposlenih v maloprodaji. Ti namreč prejmejo mesečno neto plačo med 876 in le nekaj nad tisoč evri, odvisno od delovne dobe in dodatkov. Trgovinska zbornica je v javni razpravi o nedeljskem zaprtju trgovin večkrat opozorila, da bodo prodajalci, ker ob nedeljah ne bodo več delali, na leto neto zaslužili 1300 evrov manj. Poleg tega je bil do zdaj veljaven socialni sporazum razmeroma razumevajoč do zaposlenih, saj je natančneje določal, koliko nedelj lahko dela posamezen prodajalec.
Za primerjavo: osnovne plače poslancev, ki danes odločajo o zaprtju trgovin ob nedeljah, znašajo v bruto znesku od 3.800 do 5.800 evri. Neto to znese, zgolj osnovna plače brez vseh dodatkov, med 2.300 in 3.300 evri, seveda pa je zraven še kopica povračil, nadomestil in drugih ugodnosti.
Povprečna slovenska plača trenutno znaša 1.892 evrov bruto oziroma neto 1.244 evrov.
Starejše novice
