Volivci bodo zadnjo nedeljo v mesecu odločali o treh različnih zakonih, in sicer o spremembah zakona o vladi in spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi ter o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija.
Roki za volilna opravila so začeli teči 25. oktobra, referendumska kampanja pa je stekla 27. oktobra.
V tednu pred referendumsko nedeljo bo kot običajno v torek, sredo in četrtek potekalo predčasno glasovanje na za to namenjenih voliščih. Prav tako bodo mogoče tudi druge oblike posebnega glasovanja.
Volivci morajo najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je 11. novembra, sporočiti Državna volilna komisija, če želijo glasovati po pošti iz tujine ali na volišču s sedežem na diplomatsko predstavništvu ali konzulatu.
Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji in bodo na dan glasovanja v Sloveniji, kjer želijo tudi glasovati, morajo to prav tako do 23. novembra sporočiti Državni volilni komisiji.
Referendum o Radioteleviziji Slovenija
Zakon, ki je predmet referenduma določa, da namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta bi se ustanovil enoten organ - svet zavoda s 17 člani: Šest predstavnikov zaposlenih in 11 predstavnikov javnosti.
Med njimi bi po enega imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike na podlagi poziva registriranim verskim skupnostim, SAZU, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, krovna organizacija invalidskih organizacij, Varuh človekovih pravic, dva člana pa Nacionalni svet za kulturo.
Državni zbor v svet zavoda ne bi imenoval predstavnikov. Svet zavoda bi imenoval in razreševal petčlanski finančni odbor.
PROTI: Da se z njo nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki da zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost; da se s sprejemom novele po nujnem postopku onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude.
ZA: Da novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj je dosedanja ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval DZ, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru; da bo hkratno zmanjšanje števila članov sveta zavoda omogočilo bolj racionalno delovanje in znižalo stroške, ob tem pa število ostaja dovolj veliko, da bo svet odražal potrebno družbeno pluralnost oziroma uravnoteženost.
Referendum o organiziranosti vlade
Vlado bi po novem sestavljalo 20 ministrov, kar je trije več kot doslej, s preoblikovanjem resorjev pa bi dobili nove ministre za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za naravne vire in prostor.
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in služba vlade za digitalno preobrazbo bi postali ministrstvi. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu bi še vedno vodil minister brez listnice.
PROTI: Da se tako nepremišljeno povečuje število ministrstev, kar prinaša višje stroške in breme za davkoplačevalce; da tako povečano število ministrstev in po njihovem mnenju umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade.
ZA: Da sedanja struktura vlade zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb zahteva prilagoditev in odzivnost ministrstev ter da je izvajanje nalog nove vlade lahko uspešnejše ob drugačni organizaciji ter da bodo ministrstva bolj vitka ter zato bolj operativna, odzivna in učinkovita in da za izvedbo sprememb niso potrebna dodatna finančna sredstva.
Referendum o dolgotrajni oskrbi
Zakon, ki je predmet referenduma določa, da se začetek izvajanja lani sprejetega zakona, ki sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe, zamakne za eno leto.
Prav tako bi se zagotovilo dodatnih okoli 30 milijonov evrov za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev.
PROTI: Da gre za zamik enega od najpomembnejših zakonov za državljane, ki po 20 letih prizadevanj prinaša dobre rešitve; da je bilo prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023.
ZA: Da je vsebina osnovnega zakona o dolgotrajni oskrbi tako pomanjkljiva, da ne omogoča izvajanja v praksi. Prav tako, da bi se kljub zamiku uveljavitve osnovnega zakona dolgotrajna oskrba še naprej izvajala po drugih zakonih, ki trenutno veljajo.
Starejše novice
