STA
Pet, 16.12.2022 19:33
Državni zbor sprejel zakon o pomoči gospodarstvu v energetski krizi.

Državni zbor je s 45 glasovi za in petimi proti sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, katerega glavna rešitev je subvencioniranje cene energentov za velike poslovne odjemalce.

V gospodarstvu so zaradi vztrajanja visokih tržnih cen nezadovoljni, v opoziciji kritični. Vladna stran že za začetek 2023 napoveduje dopolnitve.

Ukrepi v višini 1,2 milijarda evrov

Zakonski ukrepi so ocenjeni na 1,2 milijarde evrov, od tega 850 milijonov evrov za subvencije elektrike in plina, 100 milijonov za shemi za ohranjanje delovnih mest, 200 milijonov pa za ohranjanje likvidnosti.

V zakonu so za gospodarske subjekte - samostojne podjetnike, gospodarske družbe, zbornice, sindikate, zavode in društva, ki opravljajo gospodarsko dejavnost - predvidene enostavna pomoč in štiri vrste posebne pomoči.

Posamezni subjekt bo lahko dobil eno vrsto pomoči.

Pogoj za uveljavljanje vseh oblik pomoči bo, da se bodo subjektu cene za elektriko, zemeljski plin ali tehnološko paro v letu 2023 zvišale za vsaj polovico glede na leto 2021. Subvencija bo glede na vrsto pomoči znašala od 40 do 80 odstotkov upravičenih stroškov.

Ti bodo določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021, pri nekaterih vrstah pomoči se bo upoštevalo zmanjšanje porabe, saj bo subvencija veljala za 70 odstotkov lanske porabe. Pomoč bo na voljo v letu 2023.

Mali poslovni odjemalci izvzeti iz pomoči

Pomoči po tem zakonu ne bodo mogli dobiti mali poslovni odjemalci, ki so zajeti v regulaciji cen skupaj z gospodinjstvi in zaščitenimi odjemalci, ter subjekti v finančni in zavarovalniški dejavnosti.

Vloge za pomoč bo treba vložiti elektronsko prek portala javne agencije Spirit, in sicer do 28. februarja do 12. ure. V vlogi bodo med drugim navedli, za katero pomoč kandidirajo in v kakšni višini.

Prva izplačila že konec marca

Prva izplačila bodo izvedena konec marca 2023 za prve tri mesece, nato bo do konca leta pomoč izplačana mesečno. Pri tem bo subjekt vsakič dobil 80 odstotkov pomoči, do katere bo upravičen, 20 odstotkov pomoči se bo zadržalo za morebitne korekcije. Poračun teh zadržanih 20 odstotkov bo opravljen februarja 2024.

Poleg subvencioniranja cen elektrike, plina in pare zakonski zakon predvideva še shemi za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo s ciljem ohranjanja delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa bo lahko od 1. januarja do 31. marca 2023 koristil delodajalec, ki bi bil upravičen do gospodarske pomoči po tem zakonu in ki najmanj 30 odstotkom delavcem ne bo mogel zagotoviti 90 odstotkov dela.

Dodatni pogoji ob prejemu pomoči

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo pa bo lahko delodajalec uporabil za 30 dni v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2023. Prav tako bo pogoj, da bi bil upravičen do gospodarske pomoči po tem zakonu, delavci bodo prejeli enako nadomestilo kot v primeru skrajšanega delovnega časa.

Bo pa določen še dodaten pogoj, da bo moral polovico zneska prejete pomoči v 30 mesecih nameniti za investicije v zeleni prehod, kot jih opredeljuje davčna zakonodaja.

Delodajalec se bo moral pred sprejetjem odločitve o katerem od teh dveh ukrepov s sindikati pri delodajalcu ali svetom delavcev posvetovati med drugim o številu zaposlenih in trajanju odreditve takšnega dela.

V obdobju prejemanja povračila nadomestila plače in še šest mesecev zatem ne bo smel začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, prav tako ne bo smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi »večjemu številu« delavcev iz poslovnih razlogov.

Ugodna posojila za izboljšanje likvidnosti

Zakon predvideva tudi ugodna posojila za izboljšanje likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad bosta za to v letu 2023 namenila 30 milijonov evrov, v letu 2024 pa še 20 milijonov evrov.

Poleg tega bo SID banka v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ponujala ugodna posojila za investicije in za obratna sredstva v skupni višini do 150 milijonov evrov, v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo pa še okvirno 50 milijonov evrov za financiranje v dejavnosti cestnih prevozov.

V gospodarstvu še vedno vlada nezadovoljstvo 

V gospodarstvu so z izplenom zakonskih rešitev, ki so jih z vladnimi predstavniki tesno usklajevali, nezadovoljni. Poudarjajo namreč, da zaradi vztrajanja visokih tržnih cen elektrike ne rešuje problema visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023.

Čeprav bo prinesel subvencije za cene energentov, bo po njihovih opozorilih subvencionirana cena še vedno tudi do petkrat višja, kot jo plačujejo tekmeci v tujini. V gospodarstvu si želijo cenovne kapice.

Kritični so bili tudi v opoziciji, saj da je pomoč nezadostna in prepozna. Na podlagi predlogov gospodarstva so vložili več dopolnil za širjenje kroga upravičencev in rahljanje pogojev za pridobitev pomoči, a jih DZ danes ni potrdil.

Je pa potrdil koalicijska dopolnila, s katerimi naj bi država bolj učinkovito omejevala oziroma preprečevala možnost zlorabe oziroma špekulativne prodaje viškov električne energije.

Gospodarski minister Matjaž Han je v razpravi v Državnem zboru priznal, da z nastalim položajem ni najbolj zadovoljen. Zadovoljen je s samo zasnovo zakona, a zaradi še vedno izjemno visokih tržnih cen elektrike in še višjih ponudb za podjetja ta za zdaj ne bo mogel v polnosti izpolniti ciljev.

Napovedal je dopolnjevanje zakona, verjetno že v začetku januarja, in dodatne rešitve za pomoč gospodarstvu.

Starejše novice