Ljubljana je mesto idej, znanja in poguma. Mesto, kjer se srečujejo različne poti in kjer se pogosto najprej začuti, kam se premika država.
Prav zato se tukaj jasno vidi tudi vprašanje prihodnosti. Kakšno Slovenijo želimo v naslednjih letih. Kakšno družbo bomo zapustili generacijam, ki prihajajo.
V preteklem obdobju smo naredili pomembne korake. Pokazali smo, da politika lahko deluje v korist ljudi in da se lahko stvari premaknejo, ko država prevzame odgovornost.
Ob tem pa ostajamo realni. Delo ni končano. Pred nami so naloge, ki zahtevajo pogum, vztrajnost in jasno smer. Smer odprte, svobodne in solidarne družbe.
Dom je temelj varnosti
Vprašanje bivanja postaja eno ključnih vprašanj prihodnosti. Dom ni luksuz in ne sme postati privilegij. Predstavlja osnovo varnosti, prostor, kjer nastajajo družine, kjer ljudje gradijo svoje življenje in kjer se oblikuje občutek pripadnosti skupnosti.
Prav zato je stanovanjska politika eno pomembnih področij politik Svobode. Dolga desetletja je prevladovalo prepričanje, da bo stanovanjsko vprašanje uredil trg.
Posledice takšnega pristopa so danes očitne. Stanovanja so vse pogosteje postala predvsem naložba, cene vztrajno rastejo, mladi pa se vse pogosteje soočajo z občutkom, da je pot do lastnega doma vedno bolj oddaljena. Mnogi ostajajo ujeti med visokimi najemninami in nedosegljivimi cenami nepremičnin.
Zato mora država ponovno prevzeti aktivnejšo vlogo pri oblikovanju stanovanjske politike.
V prihodnjem desetletju bo Slovenija dobila 20.000 novih javnih najemnih stanovanj, namenjenih predvsem mladim, družinam in ljudem, ki s svojim znanjem in delom držijo družbo skupaj.
Zdravniki, učitelji, raziskovalci, policisti, inženirji, vzgojitelji in številni drugi morajo imeti možnost živeti dostojno v okolju, kjer delajo in ustvarjajo. Za takšen premik je ključno stabilno financiranje.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije bo dobil zakonsko določen vir financiranja v višini približno milijarde evrov v naslednjih desetih letih. To bo omogočilo stalno in predvidljivo gradnjo javnih najemnih stanovanj v sodelovanju z občinami po vsej državi ter postavilo temelje dolgoročni stanovanjski politiki.
Pri iskanju rešitev se pogosto omenja dunajski model, ki velja za enega najuspešnejših primerov dostopne stanovanjske politike v Evropi.
Ta temelji na močni vlogi javnega sektorja pri gradnji in upravljanju stanovanj ter na razumevanju, da javna najemna stanovanja niso namenjena le socialno ogroženim, temveč tudi širšemu srednjemu razredu. Takšen pristop omogoča stabilen in dolgoročno dostopen stanovanjski sistem ter prispeva k bolj zmernim cenam na celotnem trgu.
Prihodnost stanovanjske politike je tesno povezana tudi z mladimi. Po vzoru uspešnih evropskih mest se bo spodbujal razvoj stanovanjskih zadrug, kjer stanovalci skupaj gradijo in upravljajo svoje domove ter tako ustvarjajo cenovno dostopnejše in bolj povezane skupnosti.
K lažjemu osamosvajanju mladih bo prispevala tudi jamstvena shema za prvi dom.
Država bo mladim zaposlenim, ki so kreditno sposobni, a zaradi visokih najemnin težko privarčujejo za začetni polog, zagotovila jamstvo za najem prvega stanovanjskega kredita in jim tako olajšala pot do prvega doma.
Država, ki stoji ob družinah
V Svobodi družinsko politiko razumejo kot vprašanje zaupanja v prihodnost. Odločitev za starševstvo je tesno povezana z občutkom varnosti in stabilnosti.
Družine potrebujejo predvsem predvidljivo okolje: dostopen dom, vrtec za vsakega otroka, varno zaposlitev staršev in visoko kakovost življenja.
Slovenija se, podobno kot večina Evrope, sooča z demografskimi izzivi. V Svobodi poudarjajo, da teh izzivov ni mogoče reševati z enkratnimi dodatki ali praznimi slogani. Trajne rešitve prinašajo stabilni življenjski pogoji in sistem, ki staršem stoji ob strani od rojstva otroka do njegove osamosvojitve.
Velik izziv sodobnega časa je tudi usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Starši so pogosto izpostavljeni stalni dosegljivosti in pritisku delovnega okolja, zato je cilj ustvarjati pogoje za boljše ravnotežje med delom in družino.
V ospredje stopa tudi aktivno očetovstvo. Večja vključenost očetov v zgodnjem obdobju otrokovega življenja pozitivno vpliva na razvoj otrok in prispeva k bolj enakovredni delitvi skrbstvenega dela.
Posebno mesto ima zgodnje otroštvo. Cilj je jasen: prostor v vrtcu za vsakega otroka po dopolnjenem enajstem mesecu starosti. Občine bodo ob podpori države širile kapacitete vrtcev, starši pa bodo lahko računali na to, da je mesto za njihovega otroka zagotovljeno.
Hkrati se bo postopno uvajala tudi brezplačna šolska prehrana za osnovnošolce, pri čemer bo prednost dana kakovostni, lokalni in zdravi hrani.
V prihodnjih letih naj bi otroški dodatek postopno postal univerzalna pravica vsakega otroka, ne glede na socialni status staršev. Takšen model poznajo številne uspešne evropske države in pomembno prispeva k večji socialni varnosti družin.
Družine potrebujejo tudi podporo skupnosti. Razširitev svetovalnic, šol za starše in programov psihosocialne pomoči pomeni dodatno oporo družinam v različnih življenjskih obdobjih.
V Svobodi verjamejo, da se z ustvarjanjem takšnega okolja krepi tudi najtrdnejši temelj družbe – zaupanje v prihodnost.
Družba enakih možnosti
Prihodnost Slovenije se oblikuje kot skupnost, kjer svoboda posameznika ni zapis le v zakonih. Postaja del vsakdanjega življenja in temelj zaupanja v družbo.
Pravice žensk, pravica do odločanja o lastnem telesu in zaščita pred nasiljem sodijo med temeljne civilizacijske vrednote. Slovenija mora ostati država, kjer so te pravice varovane in nedotakljive.
Enake možnosti pomenijo več kot statistiko. Pomenijo okolje, kjer ima vsak človek prostor za razvoj svojega talenta. Kjer lahko ženska vodi podjetje ali raziskovalni inštitut. Kjer oče brez predsodkov ostane doma z bolnim otrokom. Kjer ljudje živijo svoje življenje brez strahu zaradi tega, kdo so ali koga imajo radi.
Takšna družba je močnejša, ustvarjalnejša in bolj povezana. Prav odprtost, znanje in spoštovanje različnosti so vrednote, ki že dolgo oblikujejo tudi Ljubljano.
Mesto ustvarjalnosti in naprednih idej razume, da razvoj pomeni več kot gospodarsko rast. Gre tudi za kakovost življenja, občutek varnosti in priložnosti za vse.
Vizija prihodnosti temelji na tem ravnotežju. Na državi, ki povezuje razvoj, socialno varnost in svobodo posameznika. Cilj je družba, kjer je dom dostopen, kjer so pravice varovane in kjer vsak človek dobi priložnost razviti svoj potencial. Pot, ki jo želijo nadaljevati tudi v prihodnjih letih.
Skupaj za prihodnost Ljubljane in Slovenije
Program Svobode izhaja iz prepričanja, da prihodnost države nastaja skozi povezovanje razvoja, socialne varnosti in svobode posameznika. Gre za vizijo družbe, ki se zaveda pomena gospodarskega napredka, hkrati pa razume, da mora biti ta napredek pravično porazdeljen in dostopen vsem.
V središču takšne politike je človek. Dostopen dom, kakovostno javno zdravstvo, močan izobraževalni sistem in priložnosti za mlade predstavljajo temelj družbe, ki gradi zaupanje v prihodnost. Ko imajo ljudje občutek varnosti in stabilnosti, lahko razvijajo svoje ideje, ustvarjajo, raziskujejo in gradijo skupnost.
Razvoj temelji tudi na solidarnosti. Močna socialna država daje občutek varnosti v različnih življenjskih obdobjih in pomaga ljudem, ko podporo najbolj potrebujejo. Občutek stabilnosti krepi zaupanje v prihodnost in spodbuja ustvarjalnost, podjetnost ter družbeno povezanost.
Vizija Svobode zato temelji na preprostem načelu: družba napreduje takrat, ko razvoj pomeni boljše življenje za vse državljane in državljanke.
Naročnik oglasa je Gibanje Svoboda.
