Kako prometno razbremeniti mesto, izboljšati javni prevoz in urediti parkiranje? Šest županskih kandidatov, ki jim zadnje javnomnenjske ankete kažejo na najboljši volilni rezultat, je na soočenju ponudilo različne odgovore.
Ljubljanski promet je bil prva tema spletnega soočenja šestih kandidatov za župana prestolnice, ki ga je pripravilo uredništvo Ljubljanainfo.com v sodelovanju z medijsko hišo Moji Mediji.
Medtem ko nekateri kandidati rešitev vidijo v železniških povezavah in gradnji novih parkirišč, drugi poudarjajo hitrejši mestni potniški promet, povezane kolesarske poti in spremembo prometnih navad.
Aktualni župan Zoran Janković, Lista Zorana Jankovića, medtem vztraja, da je Ljubljana na prihodnje prometne izzive pripravljena.
Kako prometno razbremeniti mesto, izboljšati javni prevoz in urediti parkiranje?
Ljubljana se vsak dan spoprijema z velikimi prometnimi obremenitvami. V soočenju so bili predstavljeni podatki, da so avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa leta 2010 opravili 42,8 milijona potovanj, lani pa 35,2 milijona.
Avtomobil ostaja pomembno prevozno sredstvo, dodatne obremenitve pa povzročajo številni dnevni migranti, ki v prestolnico prihajajo na delo.
Kako prometno razbremeniti mesto, izboljšati javni prevoz in urediti parkiranje? Kandidati so soočili različne kratkoročne in dolgoročne rešitve.
Janković napoveduje cestni vlak za 250 potnikov
Aktualni župan Zoran Janković je zavrnil očitek, da je razvoj prometa mestno oblast ujel nepripravljeno. Po njegovih napovedih bo LPP letos zabeležil 38 milijonov potnikov v mestnem in sedem milijonov v medobčinskem prometu.
Poudaril je, da prebivalci velik delež poti že opravijo peš, s kolesom ali z avtobusom, in izpostavil širitev kolesarske infrastrukture.
»V tem času smo naredili 480 kilometrov kolesarskih stez, tako da po celi Ljubljani, v vseh četrtih skupnostih,« je dejal.
Glede možnosti razvoja železniškega prometa je opozoril, da gre za pristojnost države. Napovedal pa je predstavitev novega cestnega vlaka oziroma avtobusa, ki bi lahko prepeljal 250 potnikov.
Mesec: Metroja tudi v naslednjih 20 letih ne bo
Luka Mesec, Levica, meni, da se Ljubljana v preteklosti prometa ni lotevala dovolj sistematično. Kot primer je navedel nepovezane kolesarske poti, zaradi katerih morajo kolesarji pogosto prehajati med cestiščem, pločniki in kolesarskimi stezami.
Zavzel se je za prometno ureditev, ki bi jasno razmejila prostor za pešce, kolesarje, avtobuse in avtomobile.
Ob razpravi o podzemni železnici je opozoril na izvedljivost takšnih zamisli.
»Če bomo začeli tukaj govoriti o metrojih in podzemnih železnicah, tudi če se vsi tukaj zmenimo, da se v to gre, tega tudi naslednjih 20 let ne bo.«
Po njegovem je treba v prihodnjem mandatu predvsem povezovati kolesarske poti, urejati rumene pasove, uvajati krožne avtobusne linije in povečevati pogostost voženj LPP. Podpira tudi priprave na morebitno uvedbo tramvaja.
Vrhovec bi gradil tramvaj in nova parkirišča
Aleš Vrhovec, SDS, je opozoril, da kolesarjenje ne more biti enakovredna rešitev za vse prebivalce. Pri tem je izpostavil starejše, gibalno ovirane in prebivalce bolj oddaljenih delov mesta.
»Kolesarjenje v Ljubljani je privilegij. Ta privilegij imamo tisti, ki smo v ožjem mestnem ali pa v širšem mestnem obroču, in pa tisti, ki smo zdravi,« je povedal.
Podpira uvedbo tramvaja, ob tem pa zagovarja tudi ohranitev pomembne vloge avtomobilskega prometa.
Med konkretnimi predlogi je predstavil gradnjo novih parkirnih zmogljivosti, tudi parkirne hiše pod Ljubljanskim gradom.
Zavzema se še za brezplačno parkiranje prebivalcev v soseskah in reševanje pomanjkanja parkirnih mest.
Rop: Brezplačno nočno parkiranje in dolgoročno tirni promet
Anton Rop, Ljubljana smo vsi, je ocenil, da promet v Ljubljani ni bil deležen ustrezne prednostne obravnave.
Kot kratkoročne ukrepe je navedel povezovanje kolesarskih stez, urejanje pločnikov in izboljšanje prometnih povezav zunaj mestnega središča. Predlagal je tudi brezplačen mestni prevoz do kliničnega centra.
Dolgoročno rešitev vidi v ponovni preučitvi možnosti tirnega prometa.
Posebej se je zavzel za drugačno parkirno politiko v stanovanjskih soseskah: »Mi predlagamo, da v vseh središčih oziroma v vseh četrtih, kjer imajo probleme s parkingi, uvedemo brezplačno parkiranje vsako noč.«
Parkirne težave bi reševal tudi z gradnjo garažnih hiš v sodelovanju mesta, države in zasebnih partnerjev.
Boštjančič: Meriti moramo čas potovanja, ne samo zadovoljstva uporabnikov
Klemen Boštjančič, Gibanje Svoboda, se je zavzel za sistematično izboljševanje javnega potniškega prometa, pri čemer bi spremenil tudi način spremljanja njegove učinkovitosti.
Opozoril je, da bi moralo mesto meriti predvsem povprečne potovalne čase avtobusov v primerjavi z avtomobili, pogostost voženj in dostopnost postajališč.
Kot dolgoročno rešitev je predstavil mestno železnico, ki bi združevala tramvaj in podzemno železnico v središču mesta.
Kratkoročno pa bi dal prednost ukrepom za hitrejši LPP in odpravljanju kritičnih točk na kolesarskem omrežju.
»Treba je v bistvu narediti, da bo javni potniški promet in kolo postalo prioriteta pred avtomobilom, ampak to ne gre na silo,« je dejal.
Gradnje dodatnih parkirnih mest v središču mesta ne zagovarja, podpira pa nove garažne hiše v mestnih četrtih in predmestjih.
Primc: Brez hitre mestne železnice ne bo boljšega prometa
Aleš Primc, Glas za otroke in družino, je bil do dosedanje prometne politike izrazito kritičen. Prepričan je, da Ljubljana potrebuje bistveno drugačno prometno ureditev, osrednjo rešitev pa vidi v hitri mestni železnici oziroma metroju.
Predlagal je umik tovornega železniškega prometa iz mestnega središča na novo železniško obvoznico in uporabo obstoječih tirov za mestni potniški promet.
Po njegovem dodatni rumeni pasovi sami po sebi ne bi prinesli bistvenega izboljšanja prometne pretočnosti.
Opozoril je tudi na prometne ovire, s katerimi se srečujejo invalidi in gibalno ovirani.
»Ena prvih stvari, ki jo je treba v Ljubljani narediti, je odstranjevanje arhitektonskih ovir in omogočanje invalidom, osebam s posebnimi potrebami, osebam z gibalno oviranostjo, da bodo v resnici lahko sploh varni udeleženci v prometu.«
