Napovedani koncert kontroverznega hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona, ki se bo v prihodnjih dneh odvil v Zagrebu, je že dvignil veliko prahu. Čeprav se pričakuje množičen obisk – tudi iz Slovenije –, je odločitev za udeležbo na tem dogodku za določen del ljudi osebno ideološko sporna.
Thompson je glasbenik, ki ga številni povezujejo s skrajnimi stališči, zgodovinsko revizionističnim pogledom in poveličevanjem ustaštva.
Ob tem se poraja vprašanje: ali Slovenci želimo biti del občinstva, ki takšno ideologijo tolerira ali celo podpira? Ali smo bolj na tistem polu, ki meni, da je sovraštvo do Thompsona 'prenapihnjen osebni kapric preobčutljivih'?
Povezave z ustaško simboliko in ideologijo
Thompson pogosto uporablja ustaški pozdrav »Za dom spremni«, ki je bil uradni pozdrav Neodvisne države Hrvaške, fašistične tvorbe, odgovorne za množične zločine med drugo svetovno vojno.
Njegovi koncerti so večkrat spremljani z množico poslušalcev, ki nosijo ustaške simbole, uniforme ali skandirajo fašistična gesla.
To ustvarja okolje, ki poveličuje totalitarne režime, kar je v nasprotju z evropskimi demokratičnimi vrednotami.
Sporna besedila in politična sporočila
Čeprav se Thompson v nekaterih pesmih osredotoča na domoljubje in vojno tematiko, nekateri verzi ter način nastopa namigujejo na etnično izključevanje, militarizem in nacionalizem, ki pogosto prehaja v intoleranco do drugih narodov, zlasti Srbov in nekristjanov.
Ali to lahko vodi v nestrpnost do drugačnih in drugačemislečih je pogost pomislek predvsem tistih, ki volijo močno levo.
Odpovedi koncertov zaradi strahu pred izgredi?
Več držav (na primer Nemčija, Švica, Avstrija) je že prepovedalo Thompsonove koncerte prav zaradi nevarnosti spodbujanja sovražnega govora in ekstremističnega vedenja občinstva.
Tudi v Sloveniji mu je bil koncert onemogočen, kar kaže na to, da njegovo delo presega trenutno širše družbeno sprejemljive meje svobode izražanja.
Vsa ta publika se bo tokrat torej zgrnila v Zagreb, kjer pričakujejo svetovni rekord. Kaj nam to pove?
Družbena in politična odgovornost?
Z obiskom koncerta takšnega izvajalca posameznik (zavedno ali nezavedno) prispeva k normalizaciji določenih simbolov in retorike, ki so zgodovinsko gledano povzročili veliko trpljenja. Čeprav vsak poslušalec ne podpira ideologije izvajalca, njegova prisotnost krepi legitimiteto dogodka in sporoča, da je takšno sporočilo sprejemljivo.
Domoljubje samo po sebi nikdar ne bi smel biti sporen sentiment, vendar obstajajo številni drugi izvajalci, ki bolj aktivno spoštujejo vrednote miru, svobode in strpnosti – torej tiste, na katerih temelji sodobna Evropa.
Domoljubje brez sovraštva je mogoče – in tudi nujno.
Kaj torej storiti? Podpreti ali ne podpreti? Ali je nemara bolje zgolj počakati, kaj bodo storili drugi in nato oceniti, v kakšnem stanju družbe zares živimo ter koliko je v njej leve ali desne politične propagande.