Prezgodnja setev lahko oslabi rastline in zmanjša možnosti za uspešno prezimovanje.
Narava v vsakem letnem času ponuja nekaj svežega, zato je zdaj čas, da poskrbimo za setev motovilca in špinače, ki ju bomo uživali jeseni. V oktobru pa pride na vrsto še setev za spomladanski pridelek.
Največ težav imajo prav izkušeni vrtičkarji, saj se je termin setve zimskih solat premaknil za več kot mesec dni.
Prezgodnja setev lahko prinese prevelike rastline, ki težje prezimijo. Posebno dinamiko ima pridelava v rastlinjaku, kjer je motovilec mogoče sejati skoraj celo zimo, saj uspeva tudi, ko ga drugje že zmanjkuje.
Motovilec – rastlina hladnih dni
Motovilec izvira iz Evrazije, v Evropi pa ga še vedno najdemo v naravi. Prve setve opravimo konec julija, če je dovolj hladno in imamo na voljo vsaj leto dni staro seme. Tak pridelek poberemo že jeseni. V avgustu ga lahko sejemo kar pod paradižnik, ki s svojo senco motovilcu nudi prijetno zaščito pred pripeko.
Sveže seme običajno kali slabše, zato ga je smiselno za teden dni dati v zamrzovalnik, da dobi izkušnjo mraza.
V oktobru posejani motovilec je namenjen zgodnjim spomladanskim solatam. Bolje uspeva v toplejših krajih, a ga lahko sejemo tudi drugod, celo do aprila. Ker je svetlokalilka, ga pri setvi ne prekrijemo z zemljo, temveč le rahlo pritisnemo vanjo. Za enakomeren pridelek je priporočljivo sejanje v vrste.
Radič – grenčina kot zdravilo
Med prezimnimi solatnicami ima posebno mesto radič, ki zahteva več znanja, a vrača z raznolikostjo sort. Med manj znanimi so verona, solkanski, treviški, tržaški solatnik, castel franco in grumolo verde.
Sejemo jih od sredine junija, najbolje na gredice, pognojene s kompostom ali hlevskim gnojem iz preteklega leta. Grenak okus, ki ga mnogi ne marajo, je pravzaprav njegova prednost – grenčine v radiču in cikoriji dokazano prispevajo k boljšemu zdravju.
Če se na listih pojavi pepelasta plesen, jo lahko sprva odstranjujemo z močnejšim curkom vode, pozneje pa pomagamo z naravnimi pripravki iz njivske preslice, sode bikarbone ali registriranih ekoloških sredstev.
Posebnost je katalonski radič oziroma cikorija, ki jo dobro poznajo Primorci. Najpogosteje ga uživajo kuhanega, skupaj s krompirjem in olivnim oljem. Čeprav marsikomu ni blizu, velja poskusiti, saj gre za prezimno sorto, ki prezimi brez težav. Zanimiv način pridelave vključuje setev radiča med deteljo, ki jo skozi leto kosimo in uporabimo za zastirko.
Zimska solata – posebnost slovenskih vrtov
Zelena solata ostaja nepogrešljiv del prehrane, zato so na Balkanu razvili tudi prezimne sorte, ki jih pridelujemo še danes. Setev opravimo jeseni, pri čemer je ključno, da imajo rastline ob prezimovanju pet pravih listov. Najprimernejši termin setve je težko določiti, zato je najbolje sejati v dveh terminih – zgodaj in konec oktobra, da vsaj en del posevka uspe.
Tla pred setvijo samo plitvo prekopljemo, ne gnojimo, saj lahko to poslabša prezimovanje. Spomladi zimsko solato preredčimo, pognojimo s kompostom in po potrebi pokrijemo. Dobro se obnese kombinirana setev – med vrstice solate posejemo motovilec.
Razmik naj bo 20 centimetrov med motovilcem in 30 do 40 centimetrov med vrstami solate. Za daljše obdobje pobiranja lahko posevke različno pokrivamo – s tunelom, agrokopreno ali pa jih pustimo nepokrite.
Pridelava zimskih solatnic torej zahteva pravočasno odločitev in premišljeno delo. Prezgodnja setev pomeni tveganje, a z dobro izbiro terminov, sort in nekaj vrtnarske iznajdljivosti bo vrt v pomladnih dneh bogato obrodil.
