Umetniki iz vsega sveta so teden dni živeli in ustvarjali v Ljubljani, na eni redkih urbanih likovnih kolonij. Kaj so ustvarili?
Danes, v petek, 11. julija je v Viteški dvorani Križank potekala otvoritev razstave, ki je zaokrožila že 28. Mednarodno likovno kolonijo v okviru Festivala Ljubljana.
Teden dni trajajoče umetniško ustvarjanje osmih likovnih umetnikov – štirih domačih in štirih tujih – se je zaključilo s predstavitvijo nastalih del, ki so jih umetniki, navdihnjeni z večernimi koncerti, prenesli v likovni jezik.
Mednarodna zasedba umetnikov
Sodelovali so umetnice in umetniki iz Francije (Alexandra Roussopoulos), Italije (Silvano Menegon), Avstrije (Mirko Malle), Republike Kitajske (Tan Fei) ter iz Slovenije (Laura Kumprej, Klavdija Jeršinovec, Andreja Gorjanc in Bor Špraremblek).
Njihova dela so nastajala pod umetniškim vodstvom selektorja Toma Vrana.
Projekt je koordiniral Klemen Kocijančič.
Ves teden jih je spremljal tudi priznani multimedijski umetnik Lado Jakša, ki je na otvoritvi s svojo glasbeno-vizualno interpretacijo predstavil lastno doživljanje njihovega ustvarjalnega procesa in končnih del.
Umetnost kot zavetje pred kaosom sodobnega sveta
V uvodnem nagovoru je selektor Tomo Vran opozoril na pomen kulture v sodobnem svetu, polnem destruktivnih sil, pohlepa in lažnih vrednot.
Izrazil je prepričanje, da lahko prav umetnost in kultura pripomoreta k duhovnemu preporodu družbe.
Sodobni človek sicer razpolaga z nepredstavljivo količino znanja in tehnologije, vendar svet vse bolj tone v duhovno praznino, odtujenost in vsesplošno poneumljenost.
Tehnologija brez duše, umetnost s čustvom
Vran je posebej izpostavil razliko med umetniško ustvarjalnostjo in zmogljivostjo umetne inteligence.
Umetnost izhaja iz duše, čustev, intuicije – elementov, ki jih tehnologija ne more nadomestiti.
Umetniška dela niso produkt logike ali algoritmov, ampak notranje potrebe po izražanju, po povezovanju.
Zato so edinstvena, iskrena in nenadomestljiva. Ob pristni umetnosti se nam 'dvignejo dlake', česar ponaredek ali umetna kreacija ne more doseči.
Kritika kvaziumetnosti in komercializacije
Selektor se je dotaknil tudi nevarnosti, ki jo predstavljajo kvaziumetnost in komercialni interesi, ki pogosto izpodrivajo iskreno ustvarjanje.
Mediji in trg lahko vplivajo na vrednotenje umetnosti, kar umetnikom odvzema prostor za svobodno izražanje.
Po njegovem mnenju so festivali, kot je Festival Ljubljana, eden redkih prostorov, kjer umetniki še lahko ustvarjajo v ozračju medsebojnega spoštovanja, izmenjave in umetniške svobode.
Festival Ljubljana – podpora umetnosti in kulturi
Festival Ljubljana že vrsto let dokazuje, da ni le glasbeni festival, temveč tudi pomemben nosilec kulturnega dogajanja v mestu in širše.
Vsako leto omogoča umetnikom iz različnih držav, da ustvarjajo v okolju medkulturnega dialoga in umetniške sinergije.
Tudi letošnja kolonija je potrdila, kako močna je povezava med glasbo in likovno umetnostjo – dve različni umetniški zvrsti, ki se zlahka prepleteta v skupno, globoko doživeto umetniško izkušnjo.
Umetnost, ki nagovarja srce
Otvoritev razstave 'Kultura kot rešitev v kaosu' je ponudila vpogled v plodovito umetniško sobivanje, ki presega jezikovne in kulturne meje.
Kot je v zaključku poudaril Tomo Vran, umetnost nagovarja človekovo notranjost – in to je tisto, kar lahko reši posameznika, in morda nekoč tudi družbo. V svetu, kjer vladata kaos in površinskost, ostaja umetnost ena redkih pristnih vrednot, ki jo ne smemo zanemariti.
