Na predlog Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je sklad razpisne pogoje za leto 2023/2024 že popravil.
Zagovornik načela enakosti je ugotovil, da je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije pri razpisu za štipendije za študijsko leto 2022/2023 neupravičeno izključil dve študentki, ki sta bili priznani kot članici slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Razlog je bil pogoj dokazovanja slovenskega etničnega porekla, kar je zagovornik označil kot neposredno diskriminacijo.
Na predlog Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je sklad razpisne pogoje za leto 2023/2024 že popravil.
Primer je v javnost prišel prek časnika Primorski dnevnik, kjer je bilo razkrito, da je sklad študentkama zavrnil pravico do štipendije z obrazložitvijo, da nimata slovenskega porekla.
V razpisu je bil kot pogoj določen dokaz »do drugega kolena v ravni vrsti«, kar je pomenilo predložitev rojstnih listov prednikov.
Ta zahteva je veljala tudi za študentki italijanskega in bošnjaškega porekla, ki sta obiskovali slovenske šole v Italiji, bili aktivni v slovenskih društvih ter imeli potrdilo reprezentativne slovenske organizacije, da sta zavedni pripadnici slovenske narodne skupnosti.
Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja jasno razlikuje med Slovenci po svetu, ki morajo običajno dokazovati svoj rod ali etnično poreklo, in Slovenci v zamejstvu, za katere to ni potrebno.
Njim skladno z zakonom o štipendiranju zadostuje potrdilo zamejske narodne skupnosti. Sklad pa je v razpisu za leto 2022/2023 oba položaja izenačil in s tem neupravičeno omejil pravice zamejskih študentov.
Zagovornik se je pri obravnavi primera obrnil tudi na Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter na sklad. Urad je opozoril, da okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin daje posamezniku pravico do proste izbire glede uveljavljanja svoje narodne pripadnosti in da niti evropski niti mednarodni akti ne določajo meril, kdo šteje za pripadnika narodne manjšine. Opredelitev je prepuščena nacionalnim zakonodajam.
Po oceni zagovornika je zahteva po dokazovanju slovenskega porekla v primeru zamejskih študentov pomenila diskriminacijo na podlagi etničnega porekla, saj je njihova pripadnost slovenski narodni skupnosti zakonito potrjena z življenjem v skupnosti in priznanjem s strani organizacij, ki jih zastopajo.
Sklad je zato v novem razpisu za leto 2023/2024 jasno določil, da lahko pripadniki slovenske narodne skupnosti v zamejstvu svojo pripadnost izkažejo s potrdilom reprezentativne organizacije, ne pa z rodovniki.
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti, je ob tem poudaril: »Pripadnost slovenski narodni skupnosti ni nekaj, kar se dokazuje z rodovniki, ampak nekaj, kar človek živi in kar mu skupnost priznava. Prostovoljno poslovenjenje je izraz spoštovanja do slovenske kulture in jezika, zato je prav, da ga država enakovredno upošteva pri odločanju o pravicah.«
