Počasi se izteka leto polno preizkušenj. Situacija, v katerih smo se znašli, je močno pretresla naša življenja. Marsikdo se je prvič soočil z občutki tesnobe in brezizhodnosti, pri nekaterih so ti postali le še močnejši.
Kako to obdobje doživljajo mladi? Ko bi se morali zabavati, brezskrbno uživati v mladosti, izkušati nove stvari in spoznavati nove ljudi, so ostali zaprti za štirimi stenami. V trenutnem in predhodnem lockdownu, kjer nam je bila odvzeta določena oblika svobode in omejevanje socialnih stikov, se kaže resnost situacije, ki posledično vpliva na splošno počutje in optimizem večine ljudi.
Na spletu je zaokrožil zapis študentke, v katerem je iskreno spregovorila o svojih občutkih in o tem, da ima vsega dovolj. Spodaj si lahko preberete del zapisa.
Vsega imam »poln kufer«. Na živce mi gre faks, na živce mi gre vse. Trenutno stanje je en sam stres. Moje življenje se trenutno vrti samo okoli faksa oziroma kot se zadnje čase mnogokrat izrazim, nimam življenja. Še dobro, da je korona in ne morem nikamor, namreč v nasprotnem primeru ne vem, kako bi šlo. Sprašujem se, če bi bilo v "normalni" situaciji vse drugače. Aja, kaj sploh je normalno?
Imam kompleks. Stvari hočem imeti pod kontrolo, vendar jih trenutno nimam. Stvari hočem narediti takoj, vendar jih trenutno ne. Slaba vest, ko preživim neko popoldne 6h pred TV – »Nimam časa, zakaj si to delam?!«. Potem pomislim in seštejem skupaj ure, preživete za računalnikom, od kar smo spet doma. Kaj je to vikend? Ne vem več. Vsak dan je lahko nedelja, če želim. Vendar ni. Pri meni je trenutno vsak dan ponedeljek, petka pa od nikoder.
Telefon mi bo pregorel. Zvok že dolgo izklopljen, ker me od piskanja bolijo ušesa. 30 min ne pogledam telefona, 72 obvestil. Kaj?! Skupinski pogovori za vse možne projekte, povsod neko opravičevanje. Žal mi je nisem videl, bom takoj. Oprostite, samo po kozarec vode skočim. Se lahko slišimo čez 5 min, ravno toliko da povečerjam. Oprostite, samo malo grem na zrak. Sprašujem se, zakaj moramo biti vsak trenutek vsakomur na voljo. Opravičujemo se, ker potrebujemo 5 min za hrano – ja, samo pet minut, da na hitro zbašemo vse vase, ker nas nekdo na "drugi strani" vedno čaka. Opravičujemo se, ker moramo vmes po kozarec vode ali na stranišče. Opravičujemo se, ker gremo na sprehod. Vsi se samo še opravičujemo.
Vir: Blog Zavetrje misli.
Mnogi študenti, dijaki in tudi odrasli čutijo podobno, pove Katja Lukač iz društva Brez limita: "Zapis študentke, ki opisuje svoje doživljanje, se nam zdi povsem realen. Včasih je to krajši čas, dan ali dva, včasih se ta občutek brezizhodnosti razpotegne na daljše obdobje. V tem primeru se lahko pridruži bojazen za razvoj depresije."
V društvu so že v času prvega lockdowna ponudili možnost brezplačnega svetovanja po telefonu, a večjega odziva s strani ljudi ni. V sodelovanju s kolegi iz drugih društev pa vsi opažajo, da se stiske tako mladih kot tudi starejših kažejo na podoben način. Predvsem v povečanem obsegu rizičnega vedenja kot je samopoškodovanje, motnje hranjenja, samomorilne misli, tesnoba depresija in nasilje.
Kako bo trenutna situacija vplivala na prihodnost ljudi, predvsem mladih?
Menimo, da se poleg povečanih duševnih težav znajo priključiti še dodaten strah pred prihodnostjo, smislom življenja, negotovost in nihilizem ter strah pred tesnejšimi socialnimi in telesnimi stiki, kar lahko vodi do težav pri sklepanju partnerskih zvez v prihodnosti.
Vsekakor po drugi strani mladih ne smemo podcenjevati. Mlajše generacije so sposobne hitrejšega prilagajanja na spremembe, ki smo jim priča. To pa ne pomeni, da trenutno ne doživljajo takšnih in drugačnih stisk.
Kaj svetujete vsem, ki se soočajo z občutki nemoči in tesnobo? Kako lažje prebroditi ta čas?
Za lažjo prebroditev lockdowna priporočamo osnovne prijeme, kot so ustvariti si dnevni urnik, ki obsega delovne obveznosti, čas za obroke, prijetne in zabavne stvari oziroma hobiji, ki nam predstavljajo sprostitev, šport ter druženje oziroma socialni stiki preko telefona ali na online. Ključni so majhni koraki in majhni cilji, iskanje hvaležnosti in zadovoljstva znotraj omejenih možnosti. Zavedati se moramo, da bo tudi te situacije enkrat konec. In če postane pretežko, to nekomu zaupajte in se pogovorite, pa naj bo to prijatelj ali strokovna oseba. Predvsem moramo v dani situaciji poskrbeti zase. Čarobnega recepta žal ni.
Kdaj pa je čas, da poiščemo strokovno pomoč?
Pri zmanjševanju občutka tesnobe in nemoči, je zelo dobrodošla strokovna pomoč. Pri tem gre za spreminjanje dolgotrajnega načina razmišljanja oziroma delovanja, pri katerem oseba spoznava svoje strahove, se jih uči sprejeti, zmanjševati in nadzorovati. Predvsem pa, da oseba spozna, da z majhnimi koraki, ki jih obvladuje in ji dajejo moč, napreduje proti obvladovanju celotne situacije. Ti mali koraki osebi dajejo moč in upanje, da obvladuje situacijo in svoje življenje ter na ta način lažje prenese kaos zunanjega življenja oziroma potrebo po nadzoru zunanjih situacij.
Ne pozabite, pogovor vedno pomaga
Če v času epidemije potrebujete pogovor ali psihološko pomoč, so vam na brezplačni telefonski številki 080 51 00, 24 ur na dan, vse dni v tednu, na voljo psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. V sklop Telefona za psihološko podporo prebivalcem med epidemijo koronavirusa sodi tudi psihološka podpora v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji.
Telefon je nastal v sodelovanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zdravstvenih domov po Sloveniji, Društva psihologov Slovenije, Rdečega križa Slovenije, Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, Zaupnega telefona Samarijan, Združenja zakonskih in družinskih terapevtov in Zveze prijateljev mladine Slovenija – TOM telefon.
Aljoša Bagola v svoji knjigi Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke zapiše: "Ko si priznamo, da potrebujemo pomoč in ko si pomoč poiščemo, gremo v resnici PO MOČ."
