Je šlo za omejevanje ali izkrivljanje konkurence?
Cene živilskih proizvodov so opazno poskočile v začetku leta 2022.
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so največ – 2,9 odstotne točke – k letni inflaciji prispevale za 19,1 odstotka višje cene hrane.
Spomnimo: meso se je podražilo za 18,2 odstotka, kruh in izdelki iz žit za 20,1 odstotka ter mleko, sir in jajca za 24,4 odstotka.
Opaziti je bilo mogoče torej usklajeno visoko rast cen, določanje enakih cen določenih proizvodov pri različnih trgovcih in prekinitve dobav zaradi enostranskih sprememb pogodbenih pogojev, ki zadevajo cene.
Sledila je tako imenovana košarica osnovnih živil.
Spremljajo konkurenco in prilagajajo cene
Agencija za varstvo konkurence je pod drobnogled vzela obdobje od 1. avgusta 2022 do 31. marca 2023.
Podatke je pridobila od sedmih trgovskih podjetij, od 12 živilskopredelovalnih podjetij (od tega treh mlekarn, treh mesnopredelovalnih podjetij, treh mlinarsko-pekovskih podjetij, dveh oljarn in zelenjadarske zadruge).
»Cilj raziskave je bil preveriti cenovna razmerja v dobavni verigi preskrbe z živilskimi proizvodi med proizvajalci, živilskopredelovalno industrijo in trgovci, morebiten obstoj indicev omejevanja ali izkrivljanja konkurence na ozemlju Republike Slovenije in morebiten obstoj znakov nekaterih nedovoljenih ravnanj v verigo preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi.«
Agencija je ugotovila, da vsa trgovska podjetja pri določanju cen spremljajo konkurenco in tako prilagajajo svoje cene, kar pojasnjuje podobne cene izdelkov, zajetih v raziskavo.
»Na raziskovanem trgu je agencija zaznala visoko stopnjo transparentnosti, saj so cene trgovskih podjetij prosto dostopne vsakomur in objavljene tudi v spletnih trgovinah, kar še dodatno olajša preglednost cen konkurentov. Poleg tega so podjetja v svojih odgovorih sama poudarila, da redno spremljajo gibanje cen na trgu oziroma se tem prilagajajo, da so za potrošnike konkurenčna. K visokemu stanju transparentnosti na trgu je dodatno prispevalo tudi ravnanje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je izvedlo ukrep spletnega in fizičnega popisa cen košarice živil.«
Da so podobne cene obravnavanih živil rezultat omejevalnega ravnanja ali drugega konkurenčno pravno spornega ravnanja podjetji na trgu, agencija ni mogla zaključiti, so sporočili.
»Navedeno pa ne pomeni, da ni nikakršnih konkurenčno pravnih kršitev, zato bo agencija spremljala obravnavani trg tudi v bodoče in v primeru zaznanih kršitev ustrezno ukrepala.«
Razmerja v verigi preskrbe
Ugotovitve Agencije nadalje kažejo, da ima najmanjšo pogajalsko moč primarna proizvodnja surovin in živil, živilskopredelovalna industrija ima srednjo pogajalsko moč, največjo pogajalsko moč imajo trgovci.
»To je mogoče razbrati iz niza (možnosti) uveljavljanja višjih cen v preučevanem obdobju, kjer je primarna proizvodnja le redko uveljavila višje cene, živilskopredelovalna industrija jo je nekajkrat, trgovci pa pogosteje. Navedeno je mogoče pripisati dolgoročnim pogodbam, kjer ima višji položaj v verigi predvidoma dolgoročnejše pogodbe o odkupu blaga, ki jih na kratki rok ni mogoče spreminjati. Povišanje cen praviloma dobavitelji predlagajo kupcem, ti pa jih po pogajanjih sprejmejo ali ne.
Trgovci imajo na drugi strani relativno proste roke pri oblikovanju cen, saj se prilagajajo konkurenci na trgu ali spodbujajo povpraševanje z akcijskimi cenami. Ker je predmetno raziskavo sektorja Agencija izvajala v času popisovanja cen osnovnih skupin živil (tudi košarice osnovnih živil), je mogoče opaziti, da so trgovci pri nekaterih proizvodih nižali cene živil iz košarice iz promocijskih namenov.«
Agencija na podlagi prejetih podatkov in ostale dokumentacije tudi ni ugotovila, da bi kupci živilskih proizvodov enostransko spreminjali pogodbene pogoje, ki se nanašajo na cene, in posledično vplivali na visoko rast cen živil. Kar pa spet ne pomeni, da v praksi ni kršitev.
