Študije Morske biološke postaje Piran navajajo, da so pri nas prisotne zlasti kolonije sredozemskih kamenih koral, ki so izjemno pomembne zaradi izrazite biodiverzitete.
Znanstveniki so zabeležili do 130 različnih vrst rib in ostalih morskih organizmov, takšno raznolikost pa opažajo tudi potapljači na svojih potopih na piranski punti, kjer kamene korale tvorijo poseben habitat.
»Podobno kot v tropskih morjih se v zadnjih desetletjih v različnih predelih Sredozemskega morja pojavljajo masovni pogini kamenih koral, ravno tako tudi v slovenskem morju,« je za Ljubljanainfo povedal Predrag Ljubotina, direktor Inštituta za potapljanje in podvodne aktivnosti Piran.
V primeru daljšega obdobja visokih temperatur morja mikroskopske alge, ki živijo v sožitju s polipi, polip zapustijo, temu pa čez čas lahko sledi umiranje koral, v kolikor ekstremne razmere trajajo predolgo in se alge niso sposobne vrniti nazaj v matično okolje.
»Tovrstni dogodki so že prisotni, občasno jih opažamo med našimi potopi, z nadaljnjim segrevanjem pa pričakujemo, da bo to žal vedno pogosteje in izraziteje,« je dejal Ljubotina.
Trendi segrevanja morja skrb vzbujajoči
Opozarja pa, da korale niso edini fragilni ekosistem v našem morju in da se poleg podnebnih sprememb vršijo tudi direktni antropogeni pritiski na okolje, ki nastajajo kot posledica masovnega turizma, priobalne gradnje, povečanega pomorskega transporta in odpadnih voda.
»Bogastvo slovenske obale je ravno v njeni raznolikosti in vsak od habitatov predstavlja dom različnim organizmom. Tega se je treba zavedati in, kolikor je to mogoče, ustrezno ohranjati ter varovati pred nadaljnjimi povečanimi obremenitvami,« je dejal.
Kljub za potapljače ugodnejšim razmeram, kjer vedno pogosteje zadostuje pet milimetrska neoprenska obleka in kjer velikokrat uživajo v skorajda tropskih temperaturah in vidljivosti, so takšni trendi segrevanja morja skrb vzbujajoči.
»Že junija letos smo imeli temperaturo morja med 24 in 26 stopinj Celzija v prvih 18 metrov globine, kar ni ravno običajno,« je opazil Ljubotina.
Gladina morja segrela za kar dve stopinji
Po znanstvenih ugotovitvah se severni Jadran najhitreje segreva, ravno obalni pas slovenskega morja in istrskega polotoka beležita najvišje trende, kar pomeni tudi do stopinjo na desetletje v obdobju zadnjih 35 let s satelitskih in in-situ meritev na lokaciji boje Vida.
Zgolj v zadnjem desetletju se je glede na predhodno gladina morja segrela za kar dve stopinji Celzija.
»Porast temperature morja lahko dodatno privede do pojava tujerodnih vrst zaradi tropikalizacije razmer, kljub temu da so invazivne vrste v Sredozemskem morju že dolgo znan pojav, zlasti od odprtja Sueškega prekopa, kakor tudi s transportom balastnih voda v tovornih ladjah.
Sedaj imamo dodaten problem zaradi podnebnih sprememb in posledičnega segrevanja morja. Pojavljajo se vrste, ki so bolje prilagojene višjim temperaturam,« je razložil.
Ekološka katastrofa
Potapljači so tako denimo v Piranu v zadnjih letih najpogosteje zaznali invazije rebrač, ki so se prvič tako masovno pri nas pojavile pred dobrimi petimi oziroma šestimi leti, v skladu z opažanji znanstvenikov.
»Sicer so rebrače za človeka neškodljive, lahko pa povzročijo resno ekološko katastrofo. Severno Jadransko morje zaenkrat še vedno do neke mere ščitijo hladnejše zimske temperature morja, s tem pa se preprečuje scenarij, podoben Črnemu morju, kjer so rebrače odgovorne za 80 odstotni upad ulova sardel in sardonov,« je pojasnil.
S segrevanjem morja pa je lahko to dolgoročno velik problem – oziroma eden od njih. Do sedaj naj bi znanstveniki pri nas odkrili že več kot 50 tujerodnih vrst.
»Zgoraj navedeni antropogeni pritiski na okolje, ki prispevajo k povečani onesnaženosti morja, lahko v kombinaciji s povišanimi temperaturami privedejo do pojavitve patogenih bakterij in parazitov. Bralci se bodo tako verjetno spomnili primera masovnega pomora leščurjev, ki je žal prizadel tudi slovensko morje,« je dodal.
Eden ključnih problemov plastika
Tako onesnaženje kakor tudi segrevanje bistveno vplivajo na stanje našega morja: »Poleg že zgoraj navedenih primerov je eden od ključnih problemov plastika, ki je postala vseprisotni problem. Kljub konstantnemu prizadevanju potapljačev, da v morju pristalo plastiko ob vsakem potopu odstranimo in naše okolje skrbno varujemo, je to vedno bolj sizifovski podvig.«
Poletni naleti masovnega turizma v Piranu, ki so iz leta v leto hujši, povečan morski promet prek dodatnih, zlasti rekreativnih transportnih sredstev (skuterjev, gliserjev, jaht …), vse to vrši dodatni pritisk, ki zahteva poglobljen razmislek o čim prejšnjem iskanju ustreznega ravnotežja med ohranjanjem narave in izvajanjem storitvenih dejavnosti.
»Treba je opozoriti tudi na akustično onesnaženje, o katerem se zaenkrat še manj razpravlja, a ravno tako resno vpliva na vrsto morskih organizmov,« je pojasnil.
Posledice bodo katastrofalne
Samo segrevanje morja ima, kot je Ljubotina že povedal, niz katastrofalnih posledic, ki se bodo pojavile ne glede na (ne)sposobnost sprejetja niza mitigacijskih in adaptacijskih ukrepov v prihodnosti, sta pa tako hitrost kakor tudi intenziteta njihove pojavitve odvisni od nadaljnje dinamike izpustov toplogrednih plinov oziroma njihove uspešne zajezitve.
Porast temperature morja ima zmanjšano kapaciteto nadaljnje absorpcije ogljikovega dioksida in vnosa presežne toplote, pospešeno taljenje ledu pa poleg dviga gladine morja, ki bo za Piran predstavljal dodatne težave, povzroča tudi spremembe v cirkulaciji prek povečane stratifikacije vodnega stolpca.
»To dodatno otežuje vertikalno mešanje, s tem pa tudi ventilacijo vode z vnosom potrebnega kisika, kar škodljivo vpliva na vodno življenje,« je dodal.
S porastom temperature pride tudi do povečanega števila morskih vročinskih udarov, izgube v biodiverziteti, že prej omenjene spremenjene populacijske strukture, tako imenovane Harmful Algal Bloom dogodkov oziroma cvetenja tokstičnih vrst alg, kakor tudi širjenja območij z zmanjšano koncentracijo kisika, kar lahko dodatno prispeva k povečani mortaliteti številnih vodnih organizmov.
»Na mitigacijo podnebnih sprememb brez globalnega sodelovanja žal nimamo velikega vpliva, smo pa kot potapljači dolžni opozoriti na vse pritiske in (velikokrat ireverzibilne) spremembe, ki se vrstijo na tem izjemno bogatem in hkrati krhkem okolju,« je zaključil Ljubotina.
Starejše novice
