Vir: osebni arhiv
Ljubljanainfo
Pet, 29.7.2022 06:56
Od radovednosti do odvisnosti od pornografije. Kako je ta vplivala na odnose, samozavest, sprejemanje sebe? Iskreno z nekdanjim odvisnikom od pornografije.

Vid Planinc je nekdanji odvisnik od pornografije. A kako najstniška radovednost preraste v nekaj, kar vpliva na vsak del življenja? S pornografijo se je prvič srečal konec osnovne šole. Čas hitrega interneta je povzročil, da so eksplicitne vsebine le nekaj klikov stran. 

Najprej ga je gnala radovednost. O tem so se pogovarjali tudi z vrstniki, skorajda ni bilo sošolca, ki ne bi imel izkušnje s pornografijo. 

»To je bila nekako skrita stvar, hkrati pa smo jo vsi počeli, prej ali slej. Prav spomnim se, ko sem vedel, da to drugi že gledajo in so se začeli samozadovoljevati, sem imel tak občutek: 'Ojej, jaz pa tega še ne počnem in moram tudi jaz to čim prej odkriti in ugotoviti, zakaj to vsi počnejo,'« nam iskreno zaupa. 

Nadaljuje, da ni trajalo dolgo, preden je gledanje pornografije postalo del vsakdana. Ni minilo več dni, da ne bi gledal pornografije, priznava. 

Početje je spremljal občutek sramu, verjel je, da dela nekaj narobe. Želel je nehati, a ni mogel.

Posledice vidne predvsem na področju odnosov

Posledice svoje zasvojenosti je opazil na področju odnosov: »Šlo je za en sram, ko enostavno nisem bil toliko svoboden, da bi se z ljudmi okrog sebe lahko normalno pogovarjal, gledal v oči, se zanimal za druge, ampak me je to začelo zapirati vase.« 

Sram je nekaj, kar Vid omeni večkrat. Pravi, da je odrastel v krščanski družini, kjer so te vrednote tudi priučene. Pojasni, da mu je okolica priučila abstinenco pred poroko, med drugim pa tudi prepričanje, da sta pornografija in samozadovoljevanje nekaj slabega. 

»Pornografija v resnici prizadene človeka na najgloblji ravni, na ravni človekovega dostojanstva, na ravni tega, za kar smo ustvarjeni. Pomen našega življenja je, da živimo v ljubezni in za druge, pornografija pa je nekaj čisto obratnega od tega,« nadaljuje. 

Vidovo odvisnost je spremljala tudi žena

Svoje dekle, ki je čez leta postala žena, je spoznal v srednji šoli. Skupno se je šest let boril z zasvojenostjo s pornografijo, od tega je bil štiri leta v zvezi z ženo, takrat še dekletom, Anjo. 

Oba kristjana sta želela živeti po načelih vere. To vključuje tudi abstinenco. 

»To vprašanje naju je kar težilo in prvo leto sva se sicer vzdržala spolnih odnosov, ampak sva si rekla, tega človek še ne sme početi pred poroko, tega sva bila naučena, tega se ne počne. Nisva se pa zadržala pred ničemer drugim, skratka počela sva čisto vse drugo in v bistvu živela skoraj na enak način kot tisti, ki si niso postavili nobenih mej, se pravi, predajala sva se poželenju, dotikom, poljubom,« razkriva Vid. 

Anja je vedela, da Vid gleda pornografijo, a takrat se jima še ni svitalo, da to prerašča v zasvojenost. V mladostniških letih sta tako raziskovala, gasila radovednost.

Vse dokler ju ni zadelo: »Po enem letu sva videla, da sva že celo leto skupaj in še sploh nisva postala prijatelja, da veva vse o najinih telesih, ne znava pač nič drug o drugem«. 

Takrat sta se skupaj odločila, da je za njuna prepričanja primerno le, da s spolnimi akti počakata do poroke. 

A zasvojenost s pornografijo je trajala. Breme je nosila tudi žena, saj je bil iskren glede padcev. 

»Spolnost je nekaj, kar prežema ne samo telo, ampak tudi misli, psiho in duha in pornografija nas globoko rani na vseh teh področjih in posledično vpliva na naše odnose,« nadaljuje. 

Našel je skupino prijateljev, ki so bili isti boj

Tako se je po šestih letih odvisnosti od pornografije začel boj. Pomagala mu je tudi skupina prijateljev, istomislečih, ki so bili isti boj. Srečevali so se v živo, drug z drugim delili padce, med njimi pa se je razvila tudi zdrava tekmovalnost, kdo bo dlje zvest cilju premagati odvisnost od pornografije. 

»To je bilo pomembno, da sem vedel, da nisem sam v tem in da tudi drugi padejo. Da me tudi ti padec niso čist podrli in sem lažje vstal. To mi je bilo zelo dragoceno,« priznava. 

Ob strani mu je stala tudi žena, a Vid pove, da to ni bil njen boj. Breme sta si sicer delila, a ključa je bila prav skupina, katere srečanj se je redno udeleževal. 

Ker pa je Vid veren, izpostavlja, da mu je pomagala tudi redna spoved in obiskovanje maše. Imel je svojega spovednika, kapucinskega brata, ki ga je znal usmerjati. 

»Enkrat sem dobil za pokoro, da sem ob desetih zvečer moral iti spat. Meni je to bilo zelo težko, ker sem delal na področju multimedije in sem večkrat še pozno v noč delal, ampak tiste ure so bile vedno najbolj nevarne za padce. Enkrat se je pohecal in rekel, da gre sveti duh po deseti spat,« v šali doda Vid. 

V praktičnem smislu pa so bili pomembni tudi filtri na računalniku. Poseben program je vsak teden poslal povzetek spletne aktivnosti Anji in šefu, za kar mu je še danes hvaležen.

Govoriti o tem je še zmeraj tabu 

Dodaja, da je govoriti o tem še zmeraj tabu, saj si ljudje ne upajo razkriti svoje težave s pornografijo. Drug razlog je - po mnenju Vida - ta, da je okolje tolerantno do pornografije, eksperimentiranja in zato se mnogim tovrstna odvisnost ne zdi posebej resna. 

»Ampak jaz lahko rečem, da sem odkril, da je svoboda v teh omejitvah, ki nam jih izroča tradicija. Neumnost je to vreči skoz okno mimogrede in reči, da je to neumno, da so neke stare omejitve, ki so jih postavljali, ker niso vedeli, kaj je svoboda,« meni Vid.

Stigmatiziranega se ni počutil - ravno obratno. Ko je svojo zgodbo razkril, so ljudje v njegovem krogu to razkritje vrednotili kot nekaj dobrega. 

Zdaj želi pomagati drugim 

Vid je eden od ustvarjalcev spletne strani Osvobojen.si, katere namen je ljudem iz krščanskih krogov nuditi usmeritev, da bi si poiskali pomoč. 

Pomoč si lahko poiščejo osebe, ki trpijo zaradi odvisnosti od pornografije, celo starši, ki bi pred tem obvarovali svoje otroke, pa tudi duhovniki. 

Zakaj ravno duhovniki? »Prihajajo po pomoč iz vseh vetrov. Ali so to duhovniki, in njim posebej čestitam, ker oni so v res težki situaciji. Ljudje od njih pričakujejo, da živijo popolno in za vsako piko jih dolžijo in zdaj, da bi nekdo priznal, da gleda pornografijo, saj ga križajo. Ampak se počasi tudi opogumljajo in se združujejo, se srečujejo v skupini in si med seboj pomagajo,« pravi.

Pornografija ga več ne pritegne, skušnjava je povsod

Pornografija ga več ne pritegne. Priznava pa, da je boj s poželenjem prisoten vsak dan. 

»To pa zato, ker je svet poln lepih deklet in je danes stil oblačenja žal zelo, zelo v marsičem ponižujoč do dekleta in razkriva tisto, kar ne bi smeli videti vsi moški. To je spet cela nova tema, ampak danes je normalno to, kar je bilo pred desetimi ali pa dvajsetimi, tridesetimi leti nezaslišano, kar se tiče oblačenja. In to se še kar stopnjuje skoraj do golote praktično,« izpostavlja in nadaljuje: »Čisto konkretno moram kdaj tudi v tla pogledati, ko grem mimo kakšnega plakata ali ženske, ki je nespodobno oblečena.« 

Dodaja, da je morda zares kdo kdaj doživel, da katoliška cerkev uči, da je spolnost nekaj slabega. On meni, da smo ustvarjeni za resnično svobodo, da bi v spolnosti uživali, a obenem bi uživali tudi v čistosti in spoštljivosti. 

Ne želi govoriti le o tem, da je pornografija nekaj slabega, temveč tudi o tem, da je živeti brez nje bolje. 

Starejše novice