Trenutno sistem ne omogoča celovitega pregleda nad tem, kdo ima orožje in ali je še vedno zanj zdravstveno primeren.
V času povečanega zanimanja za varnost in nadzor nad posedovanjem orožja v Sloveniji se postavlja ključno vprašanje: kdo je dovolj zdrav, da lahko orožje sploh ima, in kdo to preverja?
Zdravstvene ustanove in policija pri tem sodelujejo, vendar vsak v svoji vlogi – z različnimi pristojnostmi, obveznostmi in izzivi.
Zdravniški pregledi
V Zdravstvenem domu Ljubljana na leto opravijo približno 100 zdravniških pregledov za posest in nošenje orožja. Letos so jih do zdaj izvedli približno 40, pregled pa vključuje tudi možnost napotitve k psihiatru ali nevrologu, če tako presodi specialist medicine dela, prometa in športa.
Največja razlika v primerjavi s pregledi za druge namene je psihološka presoja, ki je ključna pri oceni primernosti za posedovanje orožja.
Čeprav lahko zdravniki policijo obvestijo o spremembah duševnega zdravja, ki lahko vplivajo na varno ravnanje z orožjem, v Zdravstvenem domu Ljubljana doslej niso prejeli nobene napotitve za kontrolni pregled s strani upravne enote. Prav tako opozarjajo, da zdravniki pogosto ne vedo, kdo ima orožje, kar predstavlja sistemsko vrzel.
Možnost začasnega zasega orožja
Na drugi strani ima policija možnost začasnega zasega orožja, če sumi, da lastnik ni več zanesljiv – na primer zaradi zdravstvenega stanja ali nasilnih dejanj. Med letoma 2019 in 2024 so predlagali 370 postopkov za odvzem orožja, največkrat zaradi kaznivih ravnanj.
Nadzor nad zbirateljskim orožjem izvajajo po posebnem pravilniku, redni sistematični pregledi pa potekajo vsakih pet let.
Obe strani – zdravstvo in policija – poudarjata potrebo po boljši povezanosti in zakonski prenovi, ki bi zdravnikom omogočila dostop do informacij o tem, ali njihov pacient poseduje orožje.
Le tako je mogoče zagotoviti, da je orožje v rokah tistih, ki ga lahko varno in odgovorno uporabljajo, so dejali.
Letno sto pregledov za posest orožja, zdravniki opozarjajo na zakonske vrzeli
V Zdravstvenem domu Ljubljana letno opravijo približno 100 zdravniških pregledov za posest in nošenje orožja, letos pa so jih do zdaj izvedli okoli 40. Pregledi potekajo pri specialistih medicine dela, prometa in športa, ki lahko – ob indikacijah – osebo napotijo tudi k psihiatru ali nevrologu.
Pomemben element presoje je lahko tudi psihološka ocena, ki pogosto odstopa od običajnih zdravniških pregledov za službo.
Čeprav zakon omogoča, da zdravnik ob spremembi duševnega zdravja pacienta, ki ima v posesti orožje, obvesti upravne organe, v ljubljanskem zdravstvenem domu do zdaj niso prejeli nobene napotitve na kontrolni pregled s strani upravne enote.
Opozarjajo pa, da zdravniki pogosto sploh ne vedo, ali ima njihov pacient orožje, saj tak podatek ni sistematično dostopen.
Zdravstvena nezmožnost za posest ali nošenje orožja je natančno opredeljena v pravilniku, med pogostimi kontraindikacijami pa so:
- psihične bolezni, kot so demenca, akutna ali kronična psihoza, težje osebnostne motnje,
- odvisnost od alkohola ali drog ter
- druge hujše nevrološke in psihološke motnje.
Presojo opravi pooblaščeni zdravnik, ki izda zdravniško spričevalo.
Specialisti medicine dela, prometa in športa si želijo, da bi bila zakonodaja bolje urejena, podobno kot pri vozniških dovoljenjih. Trenutno sistem ne omogoča celovitega pregleda nad tem, kdo ima orožje in ali je še vedno zanj zdravstveno primeren.
»Če kot zdravniki izvemo – denimo od svojcev – da ima oseba orožje, hkrati pa ocenimo, da ni več sposobna za njegovo varno posest, obvestimo upravno enoto. A povratne informacije ne dobimo, kar pomeni, da ne vemo, ali so ukrepali,« je opozorila Sabina Dietner iz ljubljanskega zdravstvenega doma.
Ista novinarska vprašanja smo poslali tudi zdravstvenim domovom v Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju. Odgovorov nismo prejeli.
Policija lahko zaseže orožje brez odločbe
Čeprav policija nima posebej imenovanega oddelka za nadzor nad imetniki orožja, lahko vsak policist v okviru svojih pristojnosti pregleda način hrambe orožja, sproži postopek začasnega zasega ali pozove posameznika k ponovnemu zdravniškemu pregledu – vse to, če obstaja sum, da oseba ne izpolnjuje več pogojev za varno posest orožja.
Najbolj sistematični nadzori se izvajajo nad zbiratelji orožja kategorije A, kjer policisti v skladu s pravilnikom dvakrat letno preverjajo način hrambe, varnost prostora in razstavljeno orožje. Nadzor mora biti vnaprej najavljen, razen če obstaja utemeljen sum nepravilnosti – v takih primerih lahko policisti ukrepajo brez predhodnega obvestila.
V drugih primerih je nadzor posreden – najpogosteje se sproži ob kaznivih dejanjih (na primer nasilje, tatvine, kršitve javnega reda), ko se obravnava zanesljivost imetnika. Če policist oceni, da oseba ni več primerna za posest orožja – denimo zaradi zdravstvenega stanja, nasilnega vedenja ali zlorabe substanc – lahko orožje, strelivo in dokumente začasno zaseže in zadevo odstopi upravni enoti.
Ta nato v treh mesecih preveri, ali so podani razlogi za trajni odvzem orožja. Če ne, se orožje vrne lastniku.
Zakonski okvir določa šest pogojev, ki jih mora posameznik izpolnjevati za posest orožja – med drugim zdravstveno sposobnost, zanesljivost in upravičen razlog.
Upravna enota ima dolžnost, da vsakih pet let preveri, ali imetnik še izpolnjuje pogoje – to velja za vse imetnike orožnih listin in dovoljenj za zbiranje.
Policija pa letno poda več deset pobud za odvzem orožja – od leta 2019 do 2024 so jih skupaj evidentirali 370, največkrat zaradi kaznivih dejanj ali suma zlorabe orožja.
Statističnih podatkov po vzrokih ne vodijo, zato ni mogoče natančno ločiti primerov, povezanih izključno z zdravstvenim stanjem.
Tipičen postopek vključuje več institucij: zdravniki obveščajo upravne enote o spremembah zdravstvenega stanja, policija ukrepa ob sumu zlorabe ali nevarnosti, upravna enota pa vodi postopek odvzema orožja in zahteva novo zdravniško spričevalo.
