Prvega maja praznujemo praznik dela, ki nas opominja na vrednote in pravice povezane z delom. Preverili smo, kakšno je stanje z zaposlenimi v Sloveniji ter koliko delovno aktivnih državljanov imamo.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila v letu 2021 nižja stopnja brezposelnosti, stopnja delovne aktivnosti pa višja. Več je bilo tudi delovno aktivnih v prekarnih oblikah dela.
Beležimo nižjo stopnjo brezposelnosti
Glede na graf, ki so ga objavili na spletni strani Statističnega urada je bilo v zadnjih 14 letih število delovno aktivnih največje leta 2008, takrat je bilo delovno aktivnih kar 996.000 prebivalcev Slovenije. Stopnja brezposelnosti pa je znašala zgolj 4,4 odstotka.
Kako pa je s stanjem delovno aktivnih v zadnjih letih?
V 2021 je bilo delovno aktivnih 972.000 oseb, stopnja brezposelnosti pa je znašala 4,7 odstotka.
Podatki o brezposelnosti so tako v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko boljši. V 2020 je bila namreč stopnja brezposelnosti nekoliko višja, in sicer je znašala pet odstotkov, delovno aktivnih oseb pa je bilo 978.000.
Večina zaposlenih delala 39 ur tedensko
Iz podatkov je razvidno tudi, da so zaposleni v lanskem letu v povprečju opravili 39,3 ure na teden.
Dodatne ure so večinoma opravili moški, ti so v povprečju delali 40 ur tedensko, ženske pa 38,6 ur tedensko.
Več kot petina je bila zaposlenih v predelovalni dejavnosti, v kateri so tedensko običajno opravili 39,8 ure, kar dejansko pomeni 34,9 ure. V gradbeni dejavnosti so zaposleni v povprečju opravili 40,7 ure, kar pomeni 35,3 ure. V gostinstvu pa so v povprečju opravili 36,4 ur tedensko, kar znaša 28,8 ur.
Koliko delovno aktivnega prebivalstva dela za vikende?
Ob sobotah je pogosto ali občasno delalo 43,8 odstotka vseh delovno aktivnih, 22,8 odstotka pa jih je delalo tudi ob nedeljah.
Kar 34,4 odstotka delovno aktivnega prebivalstva je po podatkih Statističnega urada Slovenije delalo tudi zvečer, 14,6 odstotka pa ponoči.
Največ delovno aktivnih, ki so svoje delo opravljali ob koncu tedna, je bilo med prodajalci, kar 75 odstotkov jih je namreč delalo ob sobotah, 36,3 odstotka pa tudi ob nedeljah.
Ob manj ugodnih urah pa so delali zaposleni v poklicni skupini upravljavci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci, 36,3 odstotka jih je delalo ponoči, 54,2 odstotka pa zvečer.
Vse bolj se zavezujemo k opravljanju dela od doma
Število zaposlenih, ki so svoje delo pogosto opravljali od doma, je v zadnjih letih vse višje. V primerjavi z letom 2020 je naraslo za kar 24.000, kar je pomenilo 52-odstotno rast, je pa k temu v veliki meri pripomogla tudi epidemija, saj je bilo veliko zaposlenih primoranih delati od doma.
Od doma je pogosto delalo 8,6 odstotka zaposlenih, 11,6 odstotka pa občasno. Delež zaposlenih, ki svoje delo včasih ali pogosto opravlja od doma, se je v desetih letih povečal za 6,5 odstotkov.
V letu 2011 je ta delež namreč znašal 13,7 odstotka, v letu 2021 pa kar 20,1 odstotka.
Še vedno največ prekarnih oblik dela
Kot še navedejo na Statističnem uradu Republike Slovenije, je med delovno aktivnim prebivalstvom še vedno največ prekarnih oblik dela, kar pa ni vzpodbudno.
Prekarne oblike dela so namreč nestandardne oblike dela in veljajo za nestabilno, negotovo obliko zaposlitve.
V letu 2021 je tovrstno obliko dela opravljalo kar 58.000 delovno aktivnih oziroma šest odstotkov vseh delovno aktivnih. Delež prekarnih delavcev se je v primerjavi z letom prej zvišal za 1,3 odstotne točke.
Skoraj 50 odstotkov dela se je opravljalo preko študentske napotnice, kar pomeni, da veliko delodajalcev v veliki meri upravlja zgolj s študenti.
