Državni svetnik Danijel Kastelic je zagotovil, da je vlada obljubila spremembo zakonodaje, prav tako se zanjo zavzema državni svet.
Sekretarka združenja Simona Gerenčer je opozorila, da se ljudje z gluhoslepoto soočajo z dvema invalidnostma, ki »se ne seštevata«, saj lahko načeloma slepi ljudje del čutenja nadomestijo s sluhom, gluhi pa z vidom.
Gluhoslepi se na to ne morejo zanesti, saj sta obe čutili poškodovani do te mere, da enega ni mogoče nadomestiti z drugim.
Kljub temu trenutno v Sloveniji velja t. i. medicinska definicija gluhoslepote, po kateri mora imeti posameznik najmanj 50-odstotno okvaro sluha, obenem pa mora imeti tudi prvo, drugo, tretjo, četrto ali peto stopnjo okvare vida.
V združenju ter v državnem svetu se zato zavzemajo za sprejetje definicije, ki jo poznajo v nordijskih državah. Po tej definiciji bi bila gluhoslepota opredeljena kot stanje, v katerem vid ali sluh ne more funkcionalno nadomestiti manjkajočega čutila.
Slovenija pa vseeno na področju pravic invalidov beleži napredek, saj je lani postala prva država na svetu, ki je pravico do uporabe znakovnega jezika vpisala v svojo ustavo.
Govorci so izpostavili tudi, da se v sklopu združenja razvija lasten jezik, ki ga soustvarjajo gluhoslepi, vendar ti za komunikacijo z okolico nujno potrebujejo asistenco. Prav tako nujno potrebujejo tudi asistenco na domu in zunaj.
Brez pomoči bi bili gluhoslepi namreč popolnoma izolirani v družbi, saj za komunikacijo z okolico lahko uporabljajo samo otip, vonj in okus, je še izpostavila Gerenčer in dodala, da je v Sloveniji takšnih ljudi več kot 9000.
Združenje je že pripravilo predlog spremembe zakona, pri čemer je sodelovala z odvetniško pisarno Senica.
Matija Urankar iz odvetniške pisarne je dejal, da zakon predvideva pomembne novosti, na primer tudi vzpostavitev posebne komisije, ki bi bila pristojna za ocenjevanje morebitne gluhoslepote.
Starejše novice
