Omogočanje multimodalne mobilnosti v širši Sloveniji: Želja vsakega invalida je, da se v okolju giblje neodvisno

Projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi poteka že sedmo leto zapored in stremi k izboljšanju kvalitete življenja na področju mobilnosti in dostopnosti osebam z različnimi oviranostmi.

Gre za pomemben vseslovenski projekt, katerega primarni cilj je izboljšati kakovost življenja na področju mobilnosti in dostopnosti osebam z različnimi oviranosti.

Osredotočili so se na osebe z gibalno oviro, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne ter starejše.

Projekt izvaja Geodetski inštitut Slovenije, financiralo pa ga je Ministrstvo Republike Slovenije za infrastrukturo.

Pri večletnem projektu Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi gre po besedah vodje projekta Romana Renerja z Geodetskega inštituta za izboljšanje kakovosti življenja na področju mobilnosti in dostopnosti osebam z različnimi oviranostmi: gibalno oviranim, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim ter starejšim.

V projekt vključenih kar 63 občin

V projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je trenutno vključenih 63 občin, v katerih so že zajeti podatki o dostopnosti in prevoznosti cest in pločnikov.

V bazi podatkov, ki jo upravlja Geodetski inštitut, je trenutno skoraj 4.000 različnih fizičnih ovir, 2.500 parkirnih mest za invalide ter blizu 50.000 poti in prehodov za pešce.  47.088 poti in prehodov za pešce, 2530 parkirnih mest za invalide, 1575 postajališč javnega potniškega prometa, 235 javnih sanitarij in 3902 fizični oviri.

Vodja projekta na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je Vojmir Drašler.

V slovenskem prostoru še veliko prostora za izboljšave

Čeprav je v Sloveniji za kakovost življenja oseb s funkcionalnimi omejitvami že veliko narejenega, je še vedno veliko prostora za izboljšave, zlasti ko gre za prilagojeno infrastrukturo.

Kot partner projekta za spletno dostopnost sodeluje založba Beletrina, pomembno vlogo v projektu pa so prevzele tudi invalidske organizacije in občine.

V okviru projekta po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski Inštitut, osebe z različnimi oviranostmi pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru, ki so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih, izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo.

Državna sekretarka iz kabineta predsednika vlade Nataša Sax je poudarila, da vlada podpira in pozdravlja tovrstne projekte, saj se zavedajo, da je vključevanje ranljivih v družbo dolgotrajen, nenehno razvijajoč se proces.

Generalni direktor direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko pri ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Darko Trojanov je izpostavil pomen mobilnosti za vsakega od nas v vsakdanjem življenju.

Projekt za izboljšanje možnosti za samostojno mobilnost oseb z različnimi oviranostmi je po mnenju predsednika Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Boruta Severja izrednega pomena za širšo slovensko družbo in ne zgolj za invalide.

»Projekt prinaša pozitivne učinke v lokalnem okolju in naj povem, da sem pozitivno presenečen, kako se razmere v mestih, ki so pristopila k projektu, premikajo na bolje. Zame osebno, za vse invalide, za starejše in otroke,« je dejal.

Cilji za prihodnost

O rezultatih projekta, njegovih ciljih in viziji razvoja v prihodnje je spregovoril vodja projekta pri izvajalcu Geodetskega Inštituta, mag. Roman Rener, ki je dejal: »Naše geslo je Nič o invalidih brez invalidov,« in dodal, da je želja vsakega invalida, da se v okolju giblje neodvisno.

Izpostavil širitev kroga uporabnikov, povezovanje z drugimi projekti, kot so varne šolske poti, vzpostavitev stalne službe za mobilnost ranljivih skupin in vzpostavitev platforme mobilnosti petih prostorov, to so socialno okolje, zunanji prostor, notranji prostor, virtualni prostor in spletno okolje.

Direktor Beletrine Mitja Čander pa je z izkušnjo invalida poudaril pomembnost povezovanja različnih deležnikov v projektu. Dosežke posameznih občin in potenciale za vzpostavljanje učinkovite in raznovrstne mobilnosti ter socialne vključenosti oseb z različnimi oviranostmi so pa orisali predstavniki nekaterih občin, ki sodelujejo v projektu.

Dogodka so se udeležili tudi predstavniki oseb z različnimi oviranostmi, saj projekt sledi sloganu Nič o invalidih brez invalidov.

Med govorniki so bili predstavnik slepih in slabovidnih Mitja Osolnik, predsednik Društva oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine Vladimir Kastelec, predsednica Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Mirjam Kanalec, ki bo govorila v imenu gibalno oviranih, ter svetnik Občine Kamnik Anton Iskra kot predstavnik starejših.