Profile picture for user Nika Vajnhandl Nika Vajnhandl
Ustvarjeno dne
Čet, 16.9.2021 07:54
Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje opozarjata, kako izpostavljenost tobačnemu dimu negativno vpliva na naše zdravje.

V začetku šolskega leta se bodo v sodelovanju med Ministrstvom za zdravje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje izvajale aktivnosti za osveščanje javnosti o prepovedi kajenja v vozilih ob prisotnosti mladoletnih oseb, o pasivnem kajenju ter o škodljivih posledicah izpostavljenosti tobačnemu dimu.

Kjer kadijo kadilci, tudi nekadilci vdihavajo tobačni dim - torej iste škodljive snovi kot kadilci.

Tobačni dim vsebuje več kot 7000 različnih kemičnih snovi, stotine od teh so škodljive zdravju, okoli 70 jih povzroča raka.

Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni

Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim sestavinam tobačnega dima lahko med tistimi, ki ne kadijo, privede do pojava istih bolezni kot pri kadilcu.

Pri odraslih nekadilcih izpostavljenost tobačnemu dimu poveča tveganje za koronarno srčno bolezen, možgansko kap in pljučni rak, različne druge vrste raka, bolezni dihal, kašelj, tiščanje v prsih, izkašljevanje sluzi, težave pri dihanju ter številne druge bolezni in zdravstvene težave, ki so v celoti preprečljive, če se izpostavljenosti izognemo.

Pazimo na nerojene otroke, dojenčke, majhne otroke in nosečnice

Posledice izpostavljenosti so lahko prezgodnji porod, nizka porodna teža otroka, zajčja ustnica, volčje žrelo, nenadna smrt dojenčka, pogostejše kot pri neizpostavljenih otrocih so okužbe spodnjih dihal, bolezni srednjega ušesa, astma ali njeno poslabšanje ter številne druge bolezni in zdravstvene težave. 

Tudi bolniki s kroničnimi boleznimi, na primer dihal, srca in ožilja, sodijo med bolj ranljive skupine za škodljive učinke izpostavljenosti tobačnemu dimu.

Foto: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Prepovedi kajenja v Sloveniji 

V Sloveniji je od 2007 naprej prepovedano kajenje tobačnih izdelkov v zaprtih in javnih delovnih prostorih, od marca 2017 tudi kajenje v vseh vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let.

Po uvedbi prepovedi se je odstotek tobačnemu dimu izpostavljenih nekadilcev močno znižal, ugodne trende beležimo še danes. Vendar pa izpostavljenost tobačnemu dimu ostaja prisotna in ni zanemarljiva. 

V Sloveniji je tobačnemu dimu izpostavljenih skoraj 230.000 nekadilcev, starih 15 let in več, najmanj vsak deseti še nerojeni otrok, vsak dvajseti otrok star tri mesece do dve leti, ter približno tretjina mladostnikov, starih deset do 17 let. 

Potrebni bodo torej nadaljnji ukrepi za zmanjševanje izpostavljenosti. Ta je dandanes prisotna predvsem v domačem bivalnem okolju.

Kajenje v tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, privede do visokih ravni škodljivih snovi iz tobačnega dima, ki so podobne tistim v zakajenih lokalih ali pa jih celo presežejo. Odpiranje oken ali zračenje ne zadoščata, tako v avtomobilih kot tudi v stanovanjskih prostorih.

Foto: Ministrstvo za zdravje

Zaščitite otroke, družinske člane in sebe pred tobačnim dimom

Ne dovolite, da kdo kadi kjerkoli v vašem domu. Ne dovolite, da kdo kadi v vašem avtomobilu, tudi če so odprta okna avtomobila ali je vključeno prezračevanje. V največji možni meri poskušajte zagotoviti, da nihče ne kadi v bližini vas in vaših otrok. Če kadite, opustite kajenje.

Opustitev kajenja je koristna za zdravje v katerikoli starosti, največje koristi pa prinaša pred 40. letom starosti.  

V Sloveniji so kadilcu na voljo različne vrste dodatne pomoči pri opuščanju kajenja. Brezplačni svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja na številki 080 2777 deluje vsak dan, tako med delovniki, kot tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Na tej telefonski številki lahko posameznik pridobi vse potrebne informacije glede različnih vrst pomoči za opuščanje kajenja, lahko pa se s svetovalcem tudi dogovori za podporo pri opuščanju kajenja preko telefona.

Starejše novice