Slovenski sadjarji pričakujejo dobro letino jabolk.
Letošnja letina jabolk bo v Sloveniji ena boljših v zadnjem desetletju, je za STA ocenil direktor krškega Evrosada Boštjan Kozole.
V tujini so obeti po njegovih besedah slabši, zato je pričakovati višje odkupne cene. Ob tem je opozoril na še vedno zapletene administrativne postopke, ki otežujejo naložbe sadjarjev.
Neenakomerni pridelki po Sloveniji
Letošnja letina jabolk bo v povprečju ena boljših v zadnjem desetletju, vendar pa dobri obeti ne veljajo za celotno Slovenijo.
»Sploh na severovzhodu so določena območja, ki so utrpela kar velik izpad zaradi pozebe,« je povedal Kozole.
Povečanje pridelka in izzivi v sadjarstvu
Letos naj bi v Sloveniji pridelali 59 tisoč ton jabolk, kar bi pomenilo 25 odstotkov več kot lani in 18 odstotkov več kot predlani. »Letnik je izjemno zahteven, še posebej v Sloveniji, kjer imamo najmanjši nabor sredstev za varstvo rastlin v Evropski uniji,« je dejal.
Oprijemljive razlike v letinah sadja
Pri hruškah se obeta nekoliko slabša letina. V Evrosadu je bila letina breskev povprečna, letina češenj in jagod pa zelo dobra.
Na ravni Evropske unije so razmere slabše. »Letošnja letina jabolk bo v Evropski uniji druga najslabša v zadnjih desetih letih.
Če upoštevamo še zmanjšane pridelovalne površine, pa gre tudi za drugi najslabši letnik v tem stoletju,« je dejal.
Višje cene zaradi mednarodnega izpada
S slabšim pridelkom se po Kozoletovih besedah ubadajo tudi nekatere pomembne pridelovalke jabolk zunaj Evropske unije, na primer Moldavija, Srbija in Rusija. Slabša letina v mednarodnem merilu obeta višje odkupne cene.
Težave z administrativnimi postopki
Letino sadja so v zadnjem desetletju ponekod pogosto poslabšale vremenske nevšečnosti. Kot je poudaril Kozole, so se preventivni ukrepi, kot je oroševanje za preprečevanje pozebe, pri njih že večkrat izkazali za zelo učinkovite.
»Kjer imamo vzpostavljeno oroševanje, so pridelki stalni in tudi kakovost je tam najvišja,« je dejal. Uspeh po njegovih besedah potrjujejo tudi izkušnje iz tujine.
»Žal pa je oroševalnih sistemov v Sloveniji absolutno premalo. Glavni razlog so zapleteni administrativni postopki,« je dodal.
