Resnica pravičnega zelenega prehoda.
Negativne vplive podnebnih sprememb že opažamo v vsakdanjem življenju: vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki, poplave, višje temperature in suše ...
Če želimo ohraniti planet, primeren za življenje za naše in prihodnjih generacij, se moramo spopasti s podnebno krizo. Zato potrebujemo zeleni prehod.
Ocenjuje se, da so dogodki, povezani z vremenom in podnebjem, leta 2022 svetovno gospodarstvo stali 313 milijard USD. Združeni narodi ocenjujejo, da 3,6 milijarde ljudi živi na območjih, ki so resno ogrožena zaradi podnebnih sprememb. Taka ogroženost lahko pomeni izgubo domov in migracije.
Trenutno glavno breme podnebnih stroškov nosijo revni. Ti živijo v manj izoliranih stavbah, na območjih z najslabšo kakovostjo zraka, pogosto v krajih z omejeno ponudbo javnega prevoza in podobno. Ravno zato si v VESNI želimo zelenega in pravičnega prehoda.
Dr. Vladimir Preblič, nosilec liste VESNE na volitvah v Evropski parlament:
»Podnebne pravičnosti ne more biti brez socialne pravičnosti. Zanjo moramo doseči novo davčno zakonodajo, ki ne bo najbolj bremenila plač, pač pa dobičke in premoženje. Velike količine subvencij, ki gredo velikim onesnaževalcem, moramo preusmeriti k najbolj ranljivim skupinam in industrijam, ki to najbolj potrebujejo. V prihodnosti si želimo novih dostojnih in dobro plačanih delovnih mest.«
Prenehati moramo z gospodarskim modelom, ki temelji na poceni energiji in slabo plačanih delavcih. Poceni energijo in nizko ceno delovne sile imajo države Nigerija, Venezuela, Turkmenistan, Savdska Arabija. V zeleni prehod in v ljudi pa največ vlagajo države Švica, Avstrija, Norveška, Irska, Danska. V kateri od teh skupin bi raje živeli?
Zeleni prehod je najcenejša možnost! Dlje kot čakamo, bolj se bodo stroški boja proti podnebnim spremembam povečevali.
Kaj pa Nemčija?
Pri Nemčiji moramo predvsem razumeti besedo prehod. Sedaj energetsko res niso v zavidljivem stanju, ki ga je povzročila napačna odvisnost od ruskega plina. Toda v 10 letih bodo prešli na obnovljive vire energije in znižali ceno elektrike za gospodinjstva.
Vsaka proizvodnja energije pušča posledice. Izbrati moramo tisto, kar povzroča najmanj škode. In to je zeleni prehod. Posledice rudarjenja, proizvodnja panelov in vetrnic so mnogo manjše kot posledice uporabe fosilnih goriv!
Kmetijstvo
Skupna evropska kmetijska politika (SKP) predstavlja približno tretjino (387 milijard evrov) sedemletnega proračuna EU, a je neuspešna, saj smo v zadnjih 15 letih v EU izgubili 5,3 milijona kmetij (tisoč kmetij vsak dan). Poleg tega se je bruto dohodek kmetij med letoma 2000 in 2020, brez upoštevanja subvencij, zmanjšal za 46 odstotkov.
SKP podpira predvsem velike igralce, medtem ko je večina kmetij v EU majhnih (2/3 <5 ha). 80 odstotkov sredstev SKP je dodeljenih 20 odstotkov kmetij, ki so pravzaprav največje.
Konservativci na ravni EU (Evropska ljudska stranka) so sistematično nasprotovali obvezni prerazporeditvi sredstev SKP na manjše kmetije.
Zakaj je rešitev zelena?
Z bolj zeleno kmetijsko politiko želimo v VESNI zagotoviti subvencije, ki bodo podpirale male kmete, tiste, ki kmetujejo ekološko in s svojimi živalmi ravnajo humano.
Tretjino denarja, ki ga Evropska unija danes namenja industrijskemu kmetijstvu, bomo investirali v trajnostno in ekološko usmerjeno kmetovanje. Prizadevamo si za vlaganja v lokalno kmetijstvo in v krajšanje dobavnih verig, da hrani ne bo treba vedno potovati na tisoče kilometrov. Zdrava hrana po pošteni ceni mora postati evropska realnost, ne zgolj predmet zelenega zavajanja.
Naročnik oglasa je Stranka Vesna.
