Pogumno in uspešno.
Čas izpitov lahko ljudem predstavlja velik napor, saj se posameznikom v tem času precej poviša nivo stresa.
Nina Piberčnik iz Inštituta za psihologijo, svetovanje in izobraževanje Avisensa pravi, da se lahko v tem času posledično posameznik umakne iz družabnega okolja in v manjši meri izvaja aktivnosti, ki jih zadovoljujejo.
Najbolj pogoste duševne stiske med izpitnim obdobjem
Po besedah psihologinje Piberčnik je med izpitnim obdobjem moč opaziti največ anksiozne simptomatike.
Slednje pomeni, »da se pri posamezniku pojavlja več skrbi glede obveznosti, izpitov, ocen, ... morebiti skrbi glede prihodnosti.«
Anksiozno simptomatiko posameznik lahko občuti v obliki tesnobe oziroma strahu, ki se na telesni ravni lahko izraža na primer skozi pritisk v prsnem košu, potenje, bolečinah v želodcu ali težave s spanjem.
Posameznik je lahko tudi bolj razdražljiv, kar lahko vodi tudi v več medosebnih konfliktov v tem obdobju.
Še ena izmed posledic, ki jo izpostavlja psihologinja, pa je porast medosebnih konfliktov in posledičen umik iz družbenih situacij, ker veliko študentov poroča, da so lahko med izpitnim obdobjem bolj razdražljivi.
Pojav testne anksioznosti na izpitih
Velikokrat pa se zgodi tudi, da se je posameznik pridno pripravljal na izpit, in kljub temu na dan izpita v predavalnici čisto zamrznil in pozabil vse, česar se je do takrat naučil.
Tovrstno pozabo lahko spremljajo tudi telesni znaki, kot so na primer prepotene dlani ali pomanjkanje sape.
Gre za pojav testne anksioznosti, ki temelji na zaskrbljenosti in »se izraža skozi pričakovanje neuspeha ter preobremenjenost z možnimi napakami, posledicami neuspeha in prepričanjem o lastni nekompetentnosti,« je povedala Piberčnik.
Obvladovanje stresa med izpitnim obdobjem
Da bi prišlo do čim manj duševnih stisk se lahko študentje opremijo s tehnikami, ki lahko bistveno olajšajo izpitno obdobje.
Psihologinja Piberčnik je kot ključni dejavnik izpostavila, zdrav življenjski slog, skozi celo leto. Poleg gibanja in zdrave prehrane je pomembno tudi, da si posameznik vzame čas zase in tako poskrbi še za svoje duševno zdravje.
Ohranjanje zdravega življenjskega sloga namreč zagotavlja stabilnejši vstop v težje, bolj naporno obdobje.
Poleg tega svetuje še, da se pred začetkom učenja posameznik posveti pregledu snovi, datumom izpitov in izdelavi časovnega načrta. Slednje je še posebej priporočljivo za ljudi, ki jim načrtovanje časa predstavlja težavo.
Priporoča tudi, da si posameznik dan razdeli na dva dela – medtem ko je eden namenjen produktivnemu učenju, drugi služi mentalnemu odklopu. Že med samim učenjem je priporočljivo, da si posameznik vzame aktivni odmor, med katerim lahko »gre na krajši sprehod, naredi nekaj telesnih vaj, izvede kakšno sprostitveno tehniko.«
Med odmori je namreč čas za sprostitev in prijetne aktivnosti, ki omogočajo mentalni počitek. Ena izmed tovrstnih tehnik je na primer Pomodoro tehnika, ki temelji na delitvi časa na krajša obdobja intenzivnega dela in krajše odmore.
Bistvenega pomena pa je tudi, da posameznik razišče, kateri način učenja mu sploh ustreza. Obstajajo različni načini, med katerimi so osnovni vizualni, avditivni in kinestetični.
Dihanje s prepono kot način sprostitve
Vsak posameznik seveda sam najbolje pozna svoje načine sproščanja, za katere je izjemno pomembno, da se na njih med stresnimi obdobji ne pozabi.
V stresnih obdobjih pa se lahko študent posluži tudi konkretnih tehnik sproščanja. Psihologinja svetuje trebušno oziroma preponsko dihanje, ki ga je smiselno vaditi vsak dan, da ima tehnika dolgoročni učinek.
Gre za način dihanja, pri katerem se aktivno uporablja prepona, mišica med prsnim in trebušnim predelom. Tehniko lahko posameznik najlažje osvoji s pomočjo ležanja na hrbtu.
Medtem ko ima eno roko položeno na prsnem košu in drugo nad popkom, pa se osredotoča na počasno in globoko dihanje. Cilj je, da posameznik občuti dviganje (med vdihom) in spuščanje (med izdihom) tiste, roke, ki je položena nad popek.
Psihologinja pravi tudi, da bo tehnika veliko lažje dostopna med stresnim obdobjem, če se jo posameznik na njo pripravi in nauči v mirnem obdobju.
»Nekaj preponskih vdihov in izdihov lahko naredimo kadarkoli in kjerkoli,« je še dodala.
Aida Čehić
