1. septembra 2025 se bo začelo zbiranje podpisov za dva naknadna zakonodajna referenduma.
Pobudniki morajo v 35 dneh, do 5. oktobra 2025, zbrati 40.000 podpisov, da bo referendumska pobuda postala veljavna.
Prvi referendum se nanaša na novelo zakona o delovnih razmerjih, ki je bila sprejeta junija. Pobudo je podal Sindikat delavcev migrantov, saj jih je zmotilo črtanje določila, ki naj bi čezmejnim delavcem znižalo denarno nadomestilo za brezposelnost. Čezmejni delavec, ki izgubi službo v tujini, bo po noveli prejemal enako nadomestilo kot domači delavec, čeprav bi mu zaradi dela v tujini pripadalo višje nadomestilo. Po mnenju sindikata novela krši evropsko uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki zagotavlja, da socialne pravice, pridobljene v drugi državi, ob prehajanju med državami ne smejo biti izgubljene.
»Delavec naj prejme nadomestilo, kot mu pripada iz države zaposlitve,« je poudaril predsednik sindikata Mario Fekonja.
Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da novela ustrezno določa višino denarnega nadomestila. Od 1. januarja 2026 bo usklajeno z rastjo minimalne plače, ne več s povprečjem zadnjih osmih bruto plač pred izgubo zaposlitve.
Najnižje nadomestilo bo znašalo 70 odstotkov, najvišje pa 130 odstotkov bruto minimalne plače, in sicer le tri mesece od nastopa brezposelnosti. Sedanja ureditev, ki je veljala od 2013, določa fiksno najnižje nadomestilo pri 530,39 evra in najvišje pri 892,50 evra bruto.
Sindikat opozarja, da bi ob ohranitvi obstoječe določbe čezmejni delavci lahko bili postavljeni v slabši položaj po projekcijah ministrstva, kar naj bi se zgodilo čez približno dve leti. Kljub temu zakonodaja v tujini lahko spremeni nadomestila že prej.
Za vložitev referendumske pobude je dovolj 2500 podpisov, v sindikatu pa so jih v dveh dneh zbrali že 12.233. Poleg tega zbirajo 5000 overjenih podpisov, da bi ponovno uvedli izbrisani člen o čezmejnih delavcih. Ministrstvo za delo ostaja optimistično, da do referenduma ne bo prišlo, več podrobnosti pa za zdaj ne razkrivajo.
Drugi referendum se bo začel zbirati prav na 1. septembra 2025. Pobudnik je Aleš Primc s skupino nasprotnikov zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Po mnenju Koalicije Proti zastrupitvi bolnikov zakon krši ustavo in povzroča pritiske na bolnike ter starejše, da se odločijo za pomoč pri končanju življenja.
Zakon daje pravico polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja, ki zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi, da uveljavlja prostovoljno končanje življenja. Pravico je mogoče uveljaviti, če zdravljenje ne obeta izboljšanja ali ozdravljenja, ne pa zaradi duševne bolezni.
Društvo Srebrna nit, ki je sodelovalo pri pripravi zakona, poudarja, da zakon vsebuje varovalke proti zlorabam, medtem ko nasprotniki širijo neresnice. Na posvetovalnem referendumu junija lani je za zakon glasovalo skoraj 55 odstotkov volivcev, proti jih je bilo 45 odstotkov. Za zdaj je Primc zbral 15.000 podpisov za novo referendumsko pobudo.
Medtem se napoveduje tudi možni referendum o novem medijskem zakonu, ki še ni bil sprejet. Koalicija se je odločila za umik obravnave, da bi opravila dodaten razmislek o pripombah, čeprav naj bi zakon predvidoma potrdili naslednji teden.
Sindikati že rožljajo z referendumsko pobudo za pokojninsko reformo, saj nasprotujejo višanju upokojitvene starosti, spremembam izračuna pokojninske osnove in drugačnemu usklajevanju pokojnin, ki manj upošteva rast plač in bolj inflacijo.
Predvideni datumi parlamentarne volitve so od 15. marca 2025 do 26. aprila 2025, kar omogoča, da bodo referendumi služili tudi kot orodje za pridobivanje političnih točk.
