Suša se je začela že spomladi, najhujše pa šele prihaja ...
Dolgotrajna vročina in pomanjkanje padavin hitro slabšata sušne razmere po Sloveniji. Na nekaterih območjih so že razglašeni rdeči alarmi, okoli 60 odstotkov merilnih mest pa kaže nizkovodne razmere.
Agrometeorologinja Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) Andreja Sušnik je na današnji novinarski konferenci opozorila, da je suša intenzivnejša v osrednji, zahodni in jugovzhodni Evropi. Takšne razmere hkrati ustvarjajo idealne pogoje za veliko požarno ogroženost.
Suša se je po njenih besedah začela že v zgodnjem spomladanskem obdobju, zgodnji vročinski valovi ter junijska in julijska vročina pa so razmere še dodatno poslabšali.
Glavna razloga sta toplo ozračje ter intenzivno izhlapevanje vode iz tal in rastlin.
Na ARSO razvoj suše spremljajo s Sušomerom, ki ga objavijo vsak četrtek. Od leta 2021 sušne razmere spremljajo v vseh delih vodnega kroga, torej v površinskem sloju tal, površinskih vodah in podzemnih vodah.
Slednje so očem sicer skrite, vendar so ključne za oskrbo prebivalstva s pitno vodo.
Majsko izboljšanje ni trajalo dolgo
Stanje se je maja začasno izboljšalo, kar je razveselilo predvsem pridelovalce ozimnih posevkov. Toda že prvi zgodnji vročinski val je po besedah Sušnik »polizal« vlago iz tal, zato so se sušne razmere nadaljevale tudi junija.
Ekstremni vročinski valovi v juliju in napovedana dolgotrajna vročina bodo dodatno obremenili vodne vire ter stopnjevali sušo v površinskem sloju tal.
Najnovejši Sušomer kaže, da se nekateri deli Slovenije znova obarvajo rdeče. Ponekod so razmere lahko celo slabše ali nekoliko boljše od prikazanih, saj so v preteklem tednu nastajali lokalni nalivi.
Ti lahko stanje na manjšem območju začasno izboljšajo, vendar ne spremenijo splošnega trenda sušenja tal.
Vsak dan izhlapi do šest litrov vode na kvadratni meter
V zadnjem mesecu so na skoraj vseh merilnih postajah zaznali približno 14-dnevno obdobje visoke evapotranspiracije oziroma intenzivnega izhlapevanja vode iz tal in rastlin.
To pomeni, da je vsak dan izhlapelo od pet do šest litrov vode na kvadratni meter. Na Goriškem in Obali, kjer je vročina še izrazitejša, so tako visoke vrednosti beležili skoraj ves mesec.
»V sodobnem jeziku agrometeorologije govorimo o rapidnih oziroma hitro razvijajočih se ali vročih sušah, ki nastanejo zaradi vročinskih valov,« je pojasnila Sušnik.
Nizkovodne razmere na 60 odstotkih merilnih mest
Razmere se slabšajo tudi v vodotokih in podzemnih vodah. Po podatkih hidrologov približno 60 odstotkov merilnih mest kaže nizkovodne razmere, nadaljuje pa se tudi obdobje zmerne suše podzemne vode.
Če bo vročinski val trajal dlje časa, se bodo razmere še poslabšale, kar bi lahko vplivalo tudi na vodne vire.
Na udaru koruza, travinje in zelenjadnice
Na agenciji opozarjajo, da letošnjo sušo zaznamujeta zelo zgodnji začetek in njen dolgotrajni razvoj od zime naprej. Vročinski valovi nato sušo še dodatno okrepijo.
Podoben razvoj so v Sloveniji spremljali tudi v nekaterih preteklih sušnih letih. Leta 2012 in 2022 se je suša močno stopnjevala tudi avgusta, umirila pa se je šele jeseni.
Ker je avgust šele pred vrati, letošnje suše še zdaleč ni konec.
K sreči ozimni posevki niso bili izpostavljeni najhujši spomladanski suši. Trenutno pa se sušijo polja in predvsem travniki.
Na udaru so travinje, koruza, zelenjadnice in vsi nenamakani trajni nasadi. Vročina povzroča tudi velik vročinski stres pri živalih, zmanjšala pa bi se lahko kakovost krme.
Kmetijstvo ogrožajo tudi toča in nalivi
Sušnik je ob koncu opozorila, da kmetijske pridelave letos ne ogrožata samo suša in vročina. Slovenijo so prizadeli tudi številni drugi vremenski dogodki, med njimi toča in močni nalivi.
Kombinacija suše, vročine, toče in nalivov povzroča nestabilnost kmetijske pridelave ter škodo v kmetijstvu.
