R. S.
Aprila je v okviru projekta HPC RIVR na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru pričel delovati eden najzmogljivejših superračunalnikov na svetu. Poimenovan je po Juriju Vegi, z njim pa bodo lahko znanstveniki lahko delali na najzahtevnejših visokotehnoloških projektih, ki zahtevajo veliko računsko moč. Med te sodijo denimo zahtevne fizikalne in kemične simulacije, podpora medicini in farmaciji pri razvoju novih zdravil, izdelavo meteoroloških napovedi, razvoj projektov na področju umetne inteligence in ostale dejavnosti s potrebo po obdelavi velike količine podatkov.
Kar bi običajen računalnik računal leta, zračuna v nekaj urah
Zmogljivost superračunalnika Vega se giblje okoli 6,8 petaflopsov oziroma 6,8 milijona bilijonov računskih operacij s plavajočo vejico na sekundo. To je približno toliko, kot če bi povezali kar 50.000 osebnih računalnikov.
»To v praksi pomeni toliko, kot če 50.000 osebnih računalnikov računa hkrati, se pravi znatna moč,« pojasnjuje Aleš Bošnjak, direktor Instituta informacijskih znanosti Maribor.
Namenjen znanosti, pa tudi gospodarstvu
Uporabniki superračunalnika Vega so v prvi vrsti raziskovalci in znanstveniki iz Slovenije in Evrope. Uporabnikom, ki imajo potrebo po izvajanju številnih računskih operacij in analizi velike količine podatkov, bo omogočal, da s pomočjo superračunalnika hitreje pridejo do rezultatov.
»To je recimo kemija, fizika, strojništvo, gradbeništvo, to se pravi vse inženirske vede, tudi medicina. Seveda superračunalnik pri tem s svojo zmogljivostjo, določena opravila opravlja mnogo hitreje, kot je bilo možnost v preteklosti in s tem seveda razvijalcem in znanstvenikom prihrani precej časa pri njihovem delu. Poleg tega so rezultati mnogo natančnejši,« pojasni prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru Zoran Ren.
Superračunalnik bo podpiral razvoj vodilnih aplikacij na področju znanosti, industrije, razvoja zdravil, strojnega učenja, umetne inteligence in visokozmogljivostne analize podatkov, v prihodnosti pa bomo z njegovo pomočjo lahko podpirali tudi naša pametna mesta.
Sprva načrtovali dosti šibkejši superračunalnik
Osnovni namen projekta je bila izgradnja superračunalnika z zmogljivostjo 1,5 petaflopa, vendar so tekom projekta, s spremljanjem tehnoloških rešitev in pridobitvijo dodatnega financiranja iz projekta EURO HPC te zmogljivosti za nekajkrat povečali.
»Sredi leta 2019 se je IZUM prijavil na poziv evropske organizacije EuroHPC Joint Undertaking, ki je v obsegu 35 odstotkov investicij sofinancirala izgradnjo superračunalnikov v Evropi, saj Evropa na tem področju zaostaja glede na druge velesile v svetu. Tako je IZUM za superračunalnik Vega pridobil dodatnih nekaj manj kot šest milijonov evrov k že predvidenim 13 milijonom iz operacije HPC RIVR,« pojasnjuje Bošnjak.
Projekt Vega je skupna naložba v višini 17,2 milijona evrov, ki ga delno, v višini 65,8 odstotka, sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, v obsegu 34,2 odstotka pa ga sofinancira skupno podjetje EuroHPC.
Z Vego je Slovenija postala računalniška velesila
Vzpostavitev superračunalnika Vega je pomemben korak za slovensko znanost, saj gre za trenutno 40. najzmogljivejši superračunalnik na svetu.
»Zdaj dajemo v obratovanje štirideseti najzmogljivejši računalnik na svetu, pri čemer se moramo zavedati, da smo 13. država na svetu, po superračunalniški zmogljivosti,« pravo Zoran Ren, vodja projekta.
Računska moč Vege bo kmalu okrepljena s štirimi dodatnimi superračunalniki EuroHPC na petaravni, ki bodo postavljeni v superračunalniških centrih LuxProvide v Luksemburgu, Sofiatech v Bolgariji, IT4Innovations National Supercomputing Centre na Češkem in Minho Advanced Computing Centre (MACC) na Portugalskem ter tremi superračunalniki EuroHPC skoraj na eksaravni v superračunalniških centrih CSC – Center IKT za znanost na Finskem, CINECA v Italiji in Barcelona Supercomputing Centre v Španiji.
Starejše novice
