Na Facebooku se je pojavil zapis Mateja Ovna, ki pretresa. Opisal je dogodek, ki se je bojda zgodil 6. januarja v zgodnjih jutranjih urah, ko je bil udeležen v prometni nesreči kjer je bila poškodovana srna.
Srno sta zbila dva avta
Avtor zapisa opisuje, da je srno kljub zaviranju zbil, a trk ni bil tako močen, saj je stekla naprej na travnik. Kmalu za tem naj bi pripeljal še en avto, Oven naj bi mahal z roko, naj ustavi, a je nadaljeval hitro in zbil srno, ki je spet stekla proti cesti in skočila naravnost pred ta avto.
»Srna je obležala na cesti, avto pa je odpeljal naprej,« opisuje, da je stekel k njej, saj je bila še živa, a omotična in nesposobna hoditi.
»Človeku lahko pomagamo, srne ne bo nihče operiral«
»Čez nekaj minut je mimo slučajno pripeljal policijski avto, kmalu za tem pa še lovec,« avtor zapisa opisuje, po njegovih besedah, »začetek kolobocije«.
Lovec je srno, po avtorjevih besedah, takoj želel usmrtiti, saj tako veleva zakonodaja. Sam pa je bil mnenja, da je srno treba pregledati, saj ni bilo videti niti odprtih ran.
Tudi policistka je bila mnenja, da je treba srno usmrtiti, a se tudi z njo avtor zapisa ni strinjal:
»Ne gre za to, da ne morem gledati. Za življenje gre! Če bi šlo za človeka, bi ga obravnavali drugače! Naredili bi vse, da bi mu pomagali. Ne bi ga kar ustrelili.
Policist mi je odvrnil – kot naivnemu otroku: človek je nekaj drugega, človeku lahko pomagamo, srne ne bo nihče operiral.«
Zaradi svojega mnenja, je Oven vztrajal da so mu dovolili srno na lastne stroške odpeljati na pregled k veterinarju.
Kdo bo sprejel divjo žival?
S srno v prtljažniku in na poti v neznano, saj je bila ura prezgodnja, da bi veterinarske postaje bile odprte, je Oven bil pred novo nalogo: Najti nekoga, ki bo v zdravstveno oskrbo sprejel srno, divjo žival – kar je po sami zakonodaji prepovedano.
»Na glavni veterinarski postaji Ljubljana so rekli, da ne morejo sprejeti divje živali, in da je za to pri nas edina pristojna ustanova Ambulanta za divje živali v Muti. V ambulanti za divje živali so rekli, da ne morejo sprejeti lovne živali, in da ji morajo nuditi pomoč na veterini,« opisuje, kako srni nihče ni mogel pomagati.
Našel zdravnika, a diagnoza ni bila spodbudna …
V obupu, je srno vseeno odpeljal na lokalno veterinarsko postajo, kjer je po dolgem pregovarjanju z zdravnikom le dosegel, da je ta srni dal dve protibolečinski injekciji.
»Z njo je »rokoval« kot s stvarjo. Na grobo jo je prijel za brado, obrnil glavo levo desno in to je bilo to. Še v oči je ni pogledal. Res grozen odnos,« opisuje odnos zdravnika do srne.
»Rekel je, da tej srni žal ne more pomagati nihče, da nima smisla, da ji podaljšujemo trpljenje, da je hrbtenica verjetno zdrobljena, da je poškodovana hrbtenjača, in da bi se v nasprotnem primeru že postavila na noge. Tudi če bi ji lahko pomagali, se srne ne sme imeti doma. Divja žival lahko umre že samo zaradi stresa, ki ji ga s tem povzročamo. Potem je klical veterinarskega inšpektorja in tudi ta mu je rekel, da tukaj ni druge rešitve kot evtanazija, ali pa da jo usmrti lovec,« so presodili zdravniki.
Ko je že obupal, se je postavila na noge
Oven opisuje, da je srno v avtu na poti od veterinarja do lovske zveze še sam pretipal in nikjer ni čutil zloma, zato je podvomil, ali je zdravnikova diagnoza bila resnična, ali je zdravnika premagal strah pred zakonodajo.
Opisuje, da se je ustavil, »odprl prtljažnik, in ko sem se sklonil, se je srna na moje veliko presenečenje nenadoma postavila na noge, zapaničarila, skočila v prvi del avta, potem pa skozi prva vrata iz avta in naravnost v mrežno ograjo v bližini«, kjer se je sprva zapletla, zato jo je Oven odnesel v gost, »kjer je po zasneženi jasi lahkotno odskakljala proti gozdu. Ni šepala.«
Kaj je s srno zdaj?
Lovec je avtorju zapisa bojda rekel, da je srna imela verjetno pretres možganov, in da zato ni takoj vstala.
Oven se kljub času, ki je minil od takrat, še vedno sprašuje, ali je ravnal prav: »Skrbeti me je začelo, da ima poškodovane notranje organe. Groza me je ob misli, da ima zlomljeno čeljust, in da ne more jesti. Mogoče bi jo moral obdržati in jo imeti nekaj dni doma.«
Razlaga, da je sicer šel v gozd in jo »po njenih stopinjah skušal najti«, a mu to ni uspelo.
Starejše novice
