Slika je simbolična (foto: Bobo).
Peter Dominko
Pon, 26.2.2024 11:29
Poleti v nemškem Oberstdorfu so minili tudi v znamenju slovenskih orlov. Peter Prevc je bil dvakrat drugi, Timi Zajc pa je sobotno zmago dodal petkovemu uspehu paru z Domnom Prevcem. Kaj pa so organizatorji storili s slovensko zastavo? Mnenja so deljena.

Slovenski skakalci so tudi ta konec tedna navduševali z odličnimi rezultati na poletih v nemškem Oberstdorfu.

Timi Zajc in Domen Prevc sta dobila petkovo tekmo parov, sobotna tekma posameznikov pa je postregla z dvojnim uspehom Slovencev. Zajc je stopil na najvišjo stopničko, na drugem mestu pa se mu je pridružil Peter Prevc, Domen Prevc pa je bil peti.

Najstarejši od bratov Prevc je drugo mesto zasedel tudi na nedeljski tekmi, ki je bila zanj zadnja na tem prizorišču. Zmagovalec svetovnega pokala iz leta 2016 bo po koncu letošnje sezone končal bogato kariero.

V senci slovenskih uspehov pa je ostala poteza organizatorjev, na katero je v objavi na omrežju X opozoril Denis Oštir. Nemci so namreč priredili slovensko zastavo in grb na pokončno postavljeni zastavi zasnovali kar »po svoje«, v pokončen položaj, kot je razvidno iz spodnje fotografije.

Slovenski zakon pomanjkljiv

Kot je za slovenski del omrežja X že v navadi, so bila mnenja komentatorjev hitro deljena, veliko pa je zapisov, da takšna postavitev ni napačna oziroma je glede na predpise v heraldiki oziroma grboslovju celo pravilna.

Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi v svojem 17. členu sicer pravi: »Če je zastava izobešena na drogu, morajo biti barve zastave razporejene od zgoraj navzdol po temle vrstnem redu: bela, modra, rdeča; grb mora biti, gledano od spredaj, na levi strani zastave v levem zgornjem delu.«

Pomanjkljivost tega zakona je, da predvideva zgolj »vodoravno« uporabo zastave, ne pa tudi pokončne. Tako je pravzaprav vsaka pokončna postavitev zastave v nasprotju z veljavnim zakonom.

Pokončno uporaba zastav lahko praviloma skoraj vedno zasledimo na mednarodnih športnih dogodkih. Še posebej pogosta pa je v Nemčiji, v zapisu na omrežju X pojasnjuje grboslovec Aleksander Hribovšek, sicer predsednik društva Heraldica Slovenica:

»Nemci radi uporabljajo dolge in navpične zastave, kar je srednjeevropska navada. Na športnih prireditvah vse zastave prilagodijo temu načinu. Slovenski zakon, ki je slab, temu sicer oporeka, ampak slovenska zakonodaja ne velja v Nemčiji.«

Hribovšek dodaja, da grb v vodoravnem položaju javnosti sporoča, da je lastnik kapituliral ali umrl. Tega se Nemci zavedajo, zato prilagodijo grb. Kot še piše, bi bilo treba pri nas spremeniti zakon in dokončno urediti takšne neprijetnosti. Se strinjate?

Starejše novice