Ob svetovnem dnevu vitamina D, ki ga zaznamujemo danes, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da ima v obdobju od oktobra do aprila približno 80 odstotkov prebivalcev Slovenije nezadostno raven vitamina D.
Vitamin D, pogosto imenovan tudi »sončni vitamin«, igra ključno vlogo pri delovanju imunskega sistema, ohranjanju zdravih kosti in splošnem počutju.
Medtem ko poleti večino potrebne količine tega vitamina dobimo s pomočjo sončnih žarkov, pa v jesensko-zimskem obdobju večini prebivalcev Slovenije primanjkuje vitamina D.
Na današnji dan, ko obeležujemo svetovni dan tega življenjsko pomembnega vitamina, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo na to, kdo ga potrebuje, koliko a je priporočljivo zaužiti ter kako poskrbeti za ustrezno preskrbljenost z njim.
Zakaj potrebujemo vitamin D
Kot opozarjajo na inštitut, je vitamin D pomemben v vseh življenjskih obdobjih, od otroštva do pozne starosti.
Človeško telo ga potrebuje za vsrkanje kalcija in fosforja iz hrane, zato je nepogrešljiv za normalno rast, razvoj in obnovo kosti. Pomemben pa je tudi za normalno delovanje mišic ter imunski sistem.
»Nekatere raziskave nakazujejo tudi druge ugodne učinke vitamina D, na primer pri zmanjševanju tveganja za posamezne avtoimunske bolezni in sladkorno bolezen pri ljudeh z visokim tveganjem zanjo,« še poudarjajo na inštitutu, a ob tem dodajajo, da ti učinki še niso dokazani v enaki meri ter so poleg tega odvisni tudi od zdravstvenega stanja posameznika.
Zakaj Slovencem primanjkuje vitamina D?
Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, vitamin D nastaja v koži pod vplivom sončnih ultravijoličnih žarkov.
Nekaj vitamina D sicer lahko zaužijemo tudi s hrano in prehranskimi dopolnili. Ker je v jesenskih in zimskih mesecih v Sloveniji sončno sevanje, ki omogoča tvorbo vitamina D v koži, pogosto prešibko, pa se lahko pri ljudeh razvije pomanjkanje vitamina D, so še zapisali.
»Slovenske raziskave so pokazale, da je v razširjenem zimskem obdobju, od oktobra do aprila, približno 80 odstotkov odraslih prebivalcev imelo nezadostno raven vitamina D,« pojasnjujejo.
Kdo ima povečano tveganje za pomanjkanje
Potrebe po vitaminu D se sicer razlikujejo glede na starost in življenjsko obdobje, a povečano tveganje za pomanjkanje imajo predvsem dojenčki, otroci in mladostniki v obdobju rasti, nosečnice ter starejši ljudje in osebe, ki večino časa preživijo v zaprtih prostorih.
Kot pojasnjujejo na inštitutu, imajo večje potrebe tudi osebe s čezmerno telesno težo.
Od leta 2025 imamo v Sloveniji usklajene nacionalne usmeritve za izboljšanje stanja preskrbljenosti z vitaminom D.
Kako varni so prehranski dodatki?
Kot opozarjajo na nacionalnem inštitutu, je pri dodajanju vitamina D potrebno upoštevati priporočeni dnevni odmerek ter druga navodila za uporabo izdelka.
Kot so ob tem še zapisali, je vitamin D praviloma priporočljivo jemati vsak dan v ustreznem odmerku, ne pa občasno v zelo velikih količinah.
»Takšno jemanje omogoča bolj enakomeren vnos in zmanjšuje tveganje za čezmerno odmerjanje,« so izpostavili in poudarili, da je pri uporabi različnih prehranskih dopolnil ali zdravil treba preveriti, koliko vitamina D vsebuje vsak posamezen priprave, da ne bi nehote zaužili prevelike količine.
Odraslim strokovnjaki priporočajo dodajanje vitamina D v zimskem delu leta, od oktobra do aprila, v odmerku 800–1000 IE na dan. (IE je mednarodna enota, pri čemer velja, da je 400 IE vitamina D enako 10 mikrogramom (µg).)
