Glavno slovensko mesto pri pojavnosti nekaterih vrst raka presega slovensko povprečje.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za Mestno občino Ljubljana razkrivajo zanimive razlike na področju rakavih obolenj. Čeprav je skupna stopnja novih primerov raka v prestolnici le nekoliko višja od slovenskega povprečja, je pri pljučnem raku razlika občutnejša.
Po podatkih NIJZ je namreč starostno standardizirana stopnja novih primerov pljučnega raka v Ljubljani znašala 80 na 100.000 prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje dosegalo 71 na 100.000 prebivalcev.
To pomeni, da je bila stopnja v prestolnici približno 13 odstotkov višja od državnega povprečja.
Za primerjavo je bila v osrednjeslovenski statistični regiji stopnja 76, na območju Upravne enote Ljubljana pa 77 na 100.000 prebivalcev. Mestna občina Ljubljana tako pri tem kazalniku presega tudi obe širši primerjalni območji.
Gre za starostno standardizirane stopnje, kar omogoča primerjavo območij z različno starostno sestavo prebivalstva. Podatek pa ne pomeni, da je v Ljubljani v posameznem letu zbolelo natanko 80 ljudi, temveč izraža stopnjo pojavnosti na 100.000 prebivalcev.
Zakaj je pljučni rak v Ljubljani pogostejši, iz samega občinskega poročila ni mogoče ugotoviti. NIJZ v dokumentu ne navaja vzrokov za razliko, zato je ne bi bilo utemeljeno neposredno pripisovati onesnaženosti zraka, kajenju ali drugim posameznim dejavnikom tveganja.
Kako je z drugimi vrstami raka?
Pri vseh novo odkritih rakih, z izjemo nemelanomskega kožnega raka, je stopnja v Ljubljani znašala 586 na 100.000 prebivalcev, slovensko povprečje pa 577.
Razlika je torej precej manj izrazita kot pri pljučnem raku in znaša približno 1,6 odstotka.
Tudi pri raku dojke je Ljubljana nekoliko nad državnim povprečjem. Stopnja novih primerov je znašala 133 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 131. Razlika je majhna in sama po sebi še ne pomeni, da je tveganje za to bolezen v prestolnici bistveno večje.
Drugačno sliko kaže rak debelega črevesa in danke. Pri tej vrsti raka je bila stopnja novih primerov v Ljubljani 57 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 59.
Več novih primerov raka, vendar nižja umrljivost
Zanimiva je tudi primerjava podatkov o umrljivosti. Kljub nekoliko višji skupni stopnji novih primerov raka je bila umrljivost zaradi vseh vrst raka med prebivalci, mlajšimi od 75 let, v Ljubljani nižja od slovenskega povprečja.
V prestolnici je starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi raka znašala 127 na 100.000 prebivalcev, na ravni Slovenije pa 141.
Pri pljučnem raku je bila razlika bistveno manjša. Stopnja umrljivosti pred 75. letom starosti je v Ljubljani znašala 33, v Sloveniji pa 34 na 100.000 prebivalcev.
Podatki o umrljivosti scier zajemajo povprečje obdobja 2020–2024, zato jih ni mogoče neposredno primerjati s podatki o novih primerih raka, ki se nanašajo na obdobje 2018–2022. Prav tako iz teh številk ni mogoče sklepati, da imajo bolniki v Ljubljani boljše možnosti preživetja, saj bi za takšno ugotovitev potrebovali dodatne podatke.
Mesto ima problem
Poročilo NIJZ opozarja še na eno področje, povezano z zgodnjim odkrivanjem raka. Ljubljana namreč pri vseh treh prikazanih državnih presejalnih programih dosega nižje vrednosti od slovenskega povprečja.
V programu Svit, namenjenem odkrivanju raka debelega črevesa in danke ter predrakavih sprememb, je bila odzivnost Ljubljančanov 62,8-odstotna, v Sloveniji pa 64,9-odstotna.
V programu Zora, namenjenem zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb materničnega vratu, je presejanost v Ljubljani znašala 70,6 odstotka, slovensko povprečje pa 72,5 odstotka.
Največja razlika je bila pri programu DORA, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojke. Presejanost je v Ljubljani znašala 74 odstotkov, v Sloveniji pa 77,9 odstotka.
Ljubljana tako pri programu DORA za državnim povprečjem zaostaja za skoraj štiri odstotne točke.
Nižja odzivnost oziroma presejanost sama po sebi še ne pojasnjuje razlik v pojavnosti raka. Kljub temu gre za pomembne podatke, saj presejalni programi omogočajo odkrivanje bolezni ali predrakavih sprememb, še preden se pojavijo izraziti simptomi.
Kaj podatki povedo o zdravju meščanov?
Prestolnica pri skupni stopnji novih primerov raka nekoliko presega državno povprečje, najbolj izrazito pa odstopa pri pljučnem raku. Pri raku debelega črevesa in danke je stopnja nekoliko nižja, pri raku dojke pa je razlika majhna.
Ob tem je umrljivost zaradi vseh vrst raka pred 75. letom v Ljubljani nižja od slovenskega povprečja, medtem ko mesto pri vključevanju v vse tri prikazane presejalne programe zaostaja.
Prav kombinacija teh podatkov odpira vprašanja o razlikah v pojavnosti bolezni, preventivi in zgodnjem odkrivanju raka.
