Hrvaški predsednik Zoran Milanović v sredo na povabilo predsednice Nataše Pirc Musar prihaja na prvi uradni obisk v Slovenijo. To bo tudi prva uradna pot v tujino v njegovem drugem mandatu.
Namen obiska je nadaljevanje rednega, zelo dobrega političnega dialoga med državama. Predstavlja priložnost za poglobitev dvostranskega sodelovanja ter izmenjavo stališč o aktualnih evropskih in zunanjepolitičnih temah, so sporočili iz urada predsednice.
Predsednica in predsednik bosta po napovedih govorila o odnosih med državama, aktualnem dogajanju na Zahodnem Balkanu ter sodelovanju voditeljev držav iz regije v okviru procesa Brdo-Brioni, katere namen je pospešitev približevanja držav Zahodnega Balkana evroatlantskim povezavam.
Zoran Milanović se bo v Ljubljani predvidoma sestal s celotnim slovenskim političnim vrhom - ob predsednici Nataši Pirc Musar še s premierjem Robertom Golobom in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.
Odnosi med državama so že več let zapored odlični, je ob srečanju s Klakočar Zupančič decembra lani ocenil Milanović, ki je Slovenijo opisal kot najboljšo hrvaško sosedo.
Arbitražna razsodba
Ob pogostih in rednih političnih stikih ter razvejanem gospodarskem sodelovanju imata državi, ki sta obe članici Evropske unije in Nata, tudi odprta vprašanja. Hrvaška ne priznava arbitražne razsodbe, s katero sta državi prvič določili mejo na morju, za Slovenijo pa je ta dokončna in jo izvaja.
Arbitraža kot tema sicer že dlje časa ni več del javnega političnega diskurza med državama. Za to se je julija 2023 med obiskom v Zagrebu zavzel tudi Golob, ki je tedaj poudaril, da je treba arbitražo uresničiti, a obenem umakniti iz dnevne politike, ker da zastruplja odnose med državama.
Aktualna je znova postala lani ob odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) glede pritožb slovenskih ribičev proti Hrvaški zaradi kazni za ribolov v Piranskem zalivu po uveljavitvi arbitražnega sporazuma. Sodišče je maja lani odločilo, da pritožbe niso dopustne, ter zapisalo, da ni pristojno za odločanje o veljavnosti in pravnih učinkih arbitražne razsodbe iz leta 2017.
Hrvaški ribiči kazni za ribolov v Piranskem zalivu po drugi strani prejemajo od slovenskih organov in so se prav tako pritožili na ESČP.
Najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica
Tema pogovora Pirc Musar in Milanovića v Ljubljani bo po napovedih urada predsednice tudi gospodarsko sodelovanje.
Hrvaška je bila v minulem letu četrta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Skupno je blagovna menjava po podatkih portala Izvozno okno v letu 2024 dosegla 7,51 milijarde evrov, od česar je 4,72 milijarde evrov predstavljal izvoz.
Slovenci so bili lani z več kot 1,7 milijona turističnih prihodov tudi drugi najštevilčnejši tuji gosti na Hrvaškem.
Slovenija želi poleg gospodarskega sodelovanja okrepiti tudi sodelovanje na področju energetske oskrbe in boja proti nezakonitim migracijam. Hrvaška si obenem prizadeva za status manjšine za hrvaško skupnost v Sloveniji, tako kot je urejen položaj slovenske manjšine na Hrvaškem.
V Sloveniji nazadnje aprila lani
Milanović je za drugi petletni mandat prisegel minuli torek. V drugem krogu volitev v začetku januarja je dobil skoraj 75 odstotkov glasov in tako prepričljivo premagal svojega tekmeca Dragana Primorca, ki je kandidiral s podporo vladajoče HDZ.
S tem je dosegel zgodovinski rezultat v deležu podpore na hrvaških predsedniških volitvah.
V kampanji pred hrvaškimi predsedniškimi volitvami so bile na področju zunanje politike v ospredju pravice Hrvatov v Bosni in Hercegovini, migracije ter vojaška pomoč Hrvaške Ukrajini, ki ji Milanović nasprotuje. O odnosih s Slovenijo v nasprotju s predsedniškimi volitvami pred petimi leti, ko je bila ena tem na soočenjih tudi arbitraža, ni bilo govora.
Milanović je Slovenijo za prvi obisk v tujini izbral že ob začetku svojega prvega mandata pred petimi leti, ko se je na Otočcu sestal na delovnem obisku s takratnim predsednikom Borutom Pahorjem. S Pahorjem se je nato redno sestajal, enako tudi s Pirc Musar, s katero sta se nazadnje srečala oktobra lani v Tivtu na vrhu pobude Brdo-Brioni.
Milanović je bil nazadnje v Sloveniji aprila lani, ko je Pirc Musar ob 20-letnici članstva Slovenije v EU gostila srečanje s predsedniki sosednjih držav. Voditelja sta se tedaj znova zavzela za širitev EU, pozvala sta tudi k odpravi nadzora na mejah znotraj schengna, ki so ga nekatere države, vključno s Slovenijo, znova uvedle zaradi nezakonitih migracij.
V funkciji hrvaške predsednice je bila nazadnje na uradnem obisku v Sloveniji junija 2016 Kolinda Grabar-Kitarović. Slovenijo je izbrala tudi za zadnji, delovni obisk v tujini pred koncem mandata februarja 2020.
Zadnji uradni obisk slovenskega predsednika v Zagrebu je bil novembra 2022 obisk Boruta Pahorja, ki se je na uradnem obisku na Hrvaškem kot predsednik mudil dvakrat. Pirc Musar je bila na delovnem obisku na Hrvaškem februarja 2023.
