Kritiki opozarjajo, da pretirana birokratizacija upočasnjuje inovacije, zagovorniki pa trdijo, da jasna pravila ustvarjajo pogoje za dolgoročni uspeh.
Plastični zamaški, pritrjeni na steklenice in pogosto moteči pri pitju, so postali simbol kritik na račun Evropske unije, ki jo nekateri vidijo kot preveč obremenjeno z regulacijami in birokracijo. Čeprav imajo zamaški svojo okoljsko utemeljitev – so namreč med najbolj škodljivimi morskimi odpadki – razprava razkriva globlje težave pri razvoju evropskega gospodarstva.
Evropa se sicer ne uvršča med »nesvobodne« trge. Kot opozarja ekonomist Velimir Šonje, so nekatere članice EU med najbolj svobodnimi ekonomijami na svetu. Poleg tega organizacije že dolgo zagovarjajo koncept »pametne regulacije«, ki odstranjuje nepotrebne ovire, a hkrati ohranja zaščito državljanov. Posebno aktivna je pri tem Poljska pod vodstvom Donalda Tuska.
Ekonomist Damir Novotny poudarja, da regulacija sama po sebi ni prepreka napredku. »Ko bi bila odsotnost pravil pogoj za blaginjo, bi bile najuspešnejše države tiste brez njih, a temu ni tako,« pravi in dodaja, da so pravila pogosto temelj gospodarskega uspeha.
GDPR kot zavora?
Kljub temu obstajajo primeri, kjer je regulacija postala breme. GDPR, zasnovan za zaščito zasebnosti, je podjetjem naložil visoke stroške usklajevanja, kar po nekaterih študijah zmanjšuje prostor za velike inovacije, denimo pri razvoju umetne inteligence ali biotehnologije. Novotny opozarja, da je pri tem veliko odvisno od evropskega razumevanja demokracije in individualnih svoboščin.
Z dodatno kompleksnostjo se Evropa sooča na področju umetne inteligence. Leta 2024 je bil sprejet AI Act, ki naj bi zaščitil državljane pred diskriminacijo, manipulacijo in zlorabo podatkov. A kot opozarja Sarah Choudhary iz ICE Innovations, se lahko preveč restriktivna pravila spremenijo v razlog, da raziskave odidejo drugam. Na težave je opozoril tudi Mario Draghi, ki je izpostavil, da EU že zaostaja v tehnološki tekmi.
Stroge regulacije veljajo tudi za GMO-je in klinična testiranja. Medtem ko v ZDA postopke centralno vodi FDA, je v Evropi proces počasnejši in pogosto razdrobljen na nacionalne ravni. To zavira razvoj novih zdravil, čeprav je prav evropska farmacija razvila eno ključnih cepiv proti covidu.
Na področju okolja je EU z Green Dealom postavila visoke cilje, a je s paketom Omnibus in direktivo »stop-the-clock« že uvedla omilitve za podjetja. Novotny meni, da je »zelena tranzicija stopila v realističnejšo fazo«, saj je EU omilila tudi roke za zmanjševanje emisij novih vozil.
Evropsko podjetništvo je manj dinamično
Evropa zaostaja tudi pri podjetništvu. Odprtje in zaprtje podjetja je počasnejše kot v ZDA, kar zmanjšuje pripravljenost za tveganje. Velik del zasebnega kapitala konča v bankah, ne v start-upih, sindikati pa ostajajo vplivna protiutež podjetnikom. Kulturne razlike, kjer se ceni stabilnost pred tveganjem, so dodatna ovira.
Šibka točka EU je tudi povezava med znanostjo in industrijo. Čeprav evropski raziskovalci ustvarjajo vrhunske dosežke, se njihova uporaba pogosto zgodi drugod.
Po mnenju Novotnyja je Evropa še vedno močna v kreativnih industrijah, kjer se uspešno kosa s svetovnimi tekmeci. Vendar ostaja odprto vprašanje, ali bo znala premostiti razkorak med birokracijo in inovacijami.
