Kot kažejo izsledki študije PwC, ki se je osredotočala na trenutne razmere, razvoj in trende mobilnosti v regiji srednja in vzhodna Evropa, je treba kolektivno pospešiti trende preobrazbe v okviru evropskega zelenega dogovora.
Ta namreč predvideva podnebno nevtralno gospodarstvo Evropske unije do leta 2050 in 90-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz prometa, študijo povzemajo Finance.
Seveda je glavni izziv odmik od fosilnih goriv. Podatki o kakovosti zraka kažejo, da med mesti v indeksu le Talin dosega raven, ki ustreza varnostnim standardom Svetovne zdravstvene organizacije.
Vendar bi morale pri izboljševanju infrastrukture za baterijska električna vozila aktivnejšo vlogo prevzeti lokalne oblasti.
Omeniti velja tudi prometne zastoje, ki pestijo mesta v omenjeni regiji. Gre za stopnje zastojev, ki pogosto presegajo 40 odstotkov celotnega časa potovanja.
Najboljši metodi za izboljšanje prometne pretočnosti (in zdravja) sta hoja in kolesarjenje v obliki dnevne mobilnosti, vendar pa stopnja uporabe koles v srednji in vzhodni Evropi nižja kot v vzhodnoevropskih mestih.
A ne le infrastruktura; potrebna je tudi kulturna sprememba, ki bo ljudi spodbudila k večji uporabi koles in hoje.
Za izboljšanje mobilnosti je ključno medsektorsko sodelovanje z jasno opredeljenimi strukturami in določenimi ter merljivimi cilji. Primer: elektrificirani vozni parki javnega prevoza in eksperimentiranje z vodikovimi avtobusi.
Souporabo vozil v večini proučenih mest vodi zasebni sektor. V nekaterih mestih jo spodbujajo z zagotavljanjem brezplačnega ali cenejšega parkiranja za ta vozila, vendar je splošen poudarek bolj na spodbujanju aktivne mobilnosti in uporabe javnega prevoza. Tako vsekakor obstajajo možnosti za večje vključevanje souporabe vozil v strategije mobilnosti, še pišejo Finance.
Ljubljana v primerjavi s preostalimi mesti regije in prestolnicami Evropske unije prevladuje v številu električnih avtomobilov za souporabo na prebivalca, zaostaja pa pri brezemisijskem javnem prevozu. Sto odstotkov voznega parka Ljubljanskega potniškega prometa naj bi sicer do leta 2027 bilo opremljenega s pogonom na obnovljive vire energije.