Najemnine rastejo hitreje od plač.
Kdor kupuje stanovanje za 300.000 evrov, mora imeti 60.000 evrov svojega denarja.
S povprečno plačo in najemnino, ki raste za desetino na leto, jih samski najemnik ne privarčuje, kaže naš izračun.
Par z dvema plačama pride do pologa v slabih šestih letih, kdor živi pri starših, v petih. Zato mladi v Sloveniji doma ostajajo dlje kot drugod v Evropi.
60.000 evrov na začetku
Banke za stanovanjski kredit praviloma zahtevajo vsaj petino lastnih sredstev. Banka Slovenije jim priporoča, da kredit ne presega 80 odstotkov vrednosti nepremičnine. Za stanovanje za 300.000 evrov je tako treba prinesti 60.000 evrov, preostalih 240.000 je kredita.
V Ljubljani je to danes manjše dvosobno stanovanje. Rabljena stanovanja so po podatkih geodetske uprave v prvi polovici leta presegla 5.600 evrov za kvadratni meter, za 300.000 evrov dobimo okoli 54 kvadratnih metrov.
Tudi kredit ni majhen. Pri 3,1-odstotni obrestni meri, kolikor so banke junija v povprečju zaračunavale za nove stanovanjske kredite s fiksno obrestno mero, in 30-letnem odplačilu je obrok okoli 1025 evrov.
Ker gre lahko za obroke največ polovica neto plače, mora imeti en kreditojemalec vsaj okoli 2050 evrov neto. Povprečna neto plača je bila avgusta 1689 evrov, v Ljubljani 1898 evrov.
A najprej je treba priti do pologa. Koliko let to traja, smo izračunali za nekaj tipičnih primerov.
Najemnina raste hitreje od plače
Najemnine so po podatkih Banke Slovenije v drugem četrtletju zrasle za 10,4 odstotka, potem ko so se lani umirile. Plače rastejo počasneje: avgusta so bile za 8,1 odstotka višje kot leto prej, urad za makroekonomske analize pa za prihodnje leto napoveduje počasnejšo rast. V izračunu smo upoštevali, da plače rastejo za pet odstotkov na leto.
V Ljubljani je danes v oglasih najemnina v povprečju okoli 18 evrov za kvadratni meter, kažejo podatki Urbanističnega inštituta. Za manjše stanovanje s 40 kvadratnimi metri je to okoli 700 evrov na mesec.
Vzemimo samskega najemnika s povprečno slovensko plačo. Po najemnini in drugih stroških, ki smo jih ocenili na 850 evrov na mesec za hrano, položnice, prevoz in vse ostalo, mu ostane 139 evrov. Ker najemnina raste dvakrat hitreje od plače, mu vsako leto ostane manj. V petem letu okoli 70 evrov na mesec, v osmem nič. Do takrat privarčuje okoli 7800 evrov, potem prihranki kopnijo.
Z ljubljansko povprečno plačo je prvo leto lažje, saj ostane 348 evrov na mesec. A tudi tu najemnina počasi požre vse. Po 13 letih se prihranki ustavijo pri okoli 45.000 evrih, kar je še vedno premalo.
Če bi najemnine rasle le za pet odstotkov na leto, bi bilo drugače. Najemnik s povprečno slovensko plačo bi do 60.000 evrov prišel v 13 letih in pol, z ljubljansko v devetih.
V dvoje gre hitreje
Par z dvema povprečnima plačama, ki za 55 kvadratnih metrov plačuje 990 evrov najemnine, lahko na stran da okoli 790 evrov na mesec. Do pologa pride v slabih šestih letih. Če mu starši primaknejo 20.000 evrov, v slabih štirih.
Kdor ostane pri starših in jim za stroške gospodinjstva prispeva 200 evrov na mesec, lahko s povprečno plačo prihrani okoli 840 evrov. Do 60.000 evrov pride v petih letih, ne glede na to, kako hitro rastejo najemnine.
Za lažjo predstavo: kdor vsak mesec da na stran 500 evrov in znesek povečuje skupaj s plačo, do pologa pride v slabih osmih letih. Kdor zmore 200 evrov, potrebuje 15 let.
Polog, ki beži
Vse to velja, če cene stanovanj ostanejo, kjer so. Pa ne. Banka Slovenije piše, da so v prvi polovici leta zrasle za več kot devet odstotkov, v zadnjih treh letih v povprečju za 7,4 odstotka na leto.
Če bi tako rasle tudi naprej, bi z njimi rasel polog.
Par z dvema plačama bi ga ujel šele po 11 letih, ko bi stanovanje stalo že več kot 600.000 evrov in bi bilo treba imeti okoli 123.000 evrov. Kdor živi pri starših, bi do njega prišel v sedmih letih. Samski najemnik ga ne bi ujel.
Brez staršev težko
Številke pojasnijo, zakaj mladi v Sloveniji doma ostajajo dlje kot drugod. Pri starših živi 39,9 odstotka ljudi, starih od 25 do 34 let, v Evropski uniji 30,1 odstotka, kažejo podatki Eurostata za leto 2025. Od doma gredo v povprečju pri 28,8 leta, v Evropski uniji pri 26,3.
Starši pomagajo tudi drugače: z denarjem za polog, kot poroki ali sokreditojemalci. Kako pogosto, uradna statistika ne beleži. Podatki Banke Slovenije pa kažejo, da v ljubljanski regiji hipotekarni kredit v 13 odstotkih gospodinjstev odplačujeta dva ali več članov, drugod v 8,9 odstotka.
Darilo staršev otrokom ni obdavčeno, saj so otroci prvi dedni red. Kako mora biti tak denar izkazan, je dobro pred oddajo vloge za kredit preveriti pri banki.
Na polog pridejo še stroški nakupa: posrednik, notar, cenitev, stroški odobritve kredita in morebitni davek na promet nepremičnin. Skupaj lahko pomenijo še nekaj odstotkov cene, zato je dobro računati z nekaj tisočaki več.
