Nika Vajnhandl
Govorili smo z avtorjema, ki sta ustvarila izviren biografski strip Plečnik (in pika).
Plečnikovo zgodbo sta v obliki stripa predstavila ob 150. obletnici njegovega rojstva.
Izdaja stripa se v Plečnikovi hiši priključuje drugim, predvsem razstavnim in z razstavami povezanimi aktivnostim, obeleževanja 150. obletnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika.
Kdo sta avtorja stripa?
Zoran Smiljanić je stripovski avtor, ilustrator, publicist in še kaj ... »Kdo sem, še ne vem natančno. Vem pa, da sem star 60 let, da imam rad imam stripe in vse, kar imajo radi mladi,« se opiše stripovski avtor.
Blaž Vurnik je zgodovinar in kustos Mestnega muzeja Ljubljana, ki rezultate svojih raziskovanj rad predstavlja na različne načine, ki dosegajo čim širši krog javnosti.
Tako je Vurnik je napisal scenarij, Smiljanić pa je zrisal strip.
Prekaljen stripovski tandem
V stripu o Plečniku sta svoje moči združila že tretjič: Sodelovala sta že pri ustvarjanju stripa Spomini in sanje Kristine B.: Ljubljana 1941–1945, ustvarila sta tudi strip o Ivanu Cankarju.
»V tem času sva postala kot stara zakonca, ki vesta, kakšno kavo pije oni drugi in kako ga najhitreje spraviti ob živce,« za Ljubljanainfo pove Smiljanić.
Da gre res za prekaljen stripovski tandem, dokazujeta, ko povesta, da se drug drugemu pri delu ne rabita posebej prilagajati. »Prilagajala sva se edinole gospodu Jožetu Plečniku in temu, da bova ustvarila čim boljši končni izdelek,« pove Smiljanić.
Vliti Plečnika k življenju
Vurnika smo vprašali, kako se je lotiti takšnega podviga - vdahniti življenje zgodovinski osebi na podlagi virov, ki so dosegljivi?
»Na srečo je virov za proučevanje Plečnikovega življenja veliko, seveda pa je potrebno dobro poznati časovne in krajevne kontekste življenja posameznika, da ga lahko spoznamo in ga prikažemo v zgodbi, ki je karseda zgodovinsko utemeljena, a tudi vznemirljiva in zabavna,« odgovarja.
Tako sta inspiracijo za značaj lika Plečnika v stripu dobila iz Plečnika samega, takšnega, kot je bil in kot so ga opisali njegovi sodobniki. Preučevala sta pa tudi njegovo arhitekturo, skozi katero se je izražal.
Smiljanić razlaga, da se je za potrebe tega stripa poskušal čimbolj vživeti v Jožeta Plečnika:
»Postal sem malo arhitekta, kanček asketa in celo nekoliko vernika - vse, kar prej nisem bil. Zato si domišljam da sem Robert De Niro slovenskega stripa.«
Pravita, da sta pri tokratnem ustvarjanju na stripovskih straneh pustila svoje srce.
Koliko časa sta porabila za ustvarjanje stripa?
Vurnik razlaga, da bi težko ocenil število ur ali dni, ki jih je vložil v pisanje scenarija, saj je vse skupaj povezano z vsebinami, s katerimi se ukvarja že precej dolgo, v okviru dela v Mestnem muzeju Ljubljana.
Medtem Smiljanić priznava, da mu je priprava vzela precej malo časa, medtem ko mu je risanje vzelo kar 11 mesecev, v katerih je delal od deset do 12 ur na dan.
Razstava
Ustvarjanje stripa pa je tudi razstavljeno. Razstava v Plečnikovi hiši, ki so jo postavili ob Plečnikovem rojstnem dnevu, prikazuje nastajanje stripovske pripovedi o arhitektu, reference iz gradiva, ki ga hrani Plečnikova hiša, in posamezne originalne strani, ki jih je narisal Zoran Smiljanić.
Razstava o stripu je priložnost spregovoriti o stripu kot mediju na nekoliko drugačen, vizualno in vsebinsko vsekakor zanimiv način.
Razstavo si lahko ogledate med 21. januarjem in 8. majem.
Starejše novice
